S pomočjo aplikacije Entrain so strokovnjaki Univerze v Michiganu zbirali podatke o tem, kako starost, spol in količina naravne svetlobe vplivajo na spanje v 100 državah, da bi bolje razumeli, kako pritiski iz okolja vplivajo na biološke potrebe ljudi.

"Ugotovili smo, da družbeni pritiski slabijo in/ali zadušijo biološke potrebe ob večerih, zato ljudje odlagajo odhod v posteljo in skrajšujejo svoj spanec," so zapisali njeni avtorji.

Glavni dejavnik za določanje količine spanca je starost. Najmanj spanca so deležni moški srednjih let, in sicer manj kot priporočenih sedem do osem ur dnevno. Ženske večinoma spijo dlje časa kot moški, v starosti od 30 do 60 let povprečno pol ure več kot moški.

Pol ure lahko naredi veliko razliko
Povprečno ljudje spijo dnevno od sedem ur in 24 minut v Singapurju in na Japonskem ter do osem ur in 12 minut na Nizozemskem. Razlika 48 minut se morda zdi majhna, a po navedbah znanstvenikov ima lahko pol ure premalo spanca občutne posledice za kognitivne sposobnosti in zdravje človeka.

"Družba nas sili, da smo čim dlje pokonci, zato žrtvujemo del časa, ki ga za spanec zahteva naše telo," je povedal eden izmed sodelujočih znanstvenikov Daniel Forger.