Instrument je zaznal nepričakovano količino visokoenergijskih kozmičnih žarkov, ki naj bi prihajali iz neznanega vira, približno 3.000 svetlobnih let oddaljenega od Osončja. Ena izmed razlag za to je, da bi elektroni lahko nastali zaradi trkanja delcev temne snovi, kar povzroča njihovo medsebojno uničenje, meni profesor fizike na univerzi v Louisiani John Wefel. Če teorija drži, bi to lahko bilo prvo posredno odkritje uničevanja delcev v temni snovi, je še dejal Wefel.

Trdnega dokaza o obstoju temne snovi še ni
Znanstveniki menijo, da okoli 25 odstotkov vesolja predstavlja temna snov, ki se na gravitacijo odziva enako kot druge snovi v vesolju, to so zvezde, planeti in podobno. Ker naj bi bila temna snov razpršena po vesolju, je za nas še nevidna in slabo raziskana. Znanstveniki se že dalj časa trudijo najti kakršen koli trden dokaz o temni snovi, novo odkritje pa bi lahko pomenilo pomemben korak naprej v tej smeri.

Po predvidevanjih znanstvenikov naj bi običajna snov predstavljala okoli 5 odstotkov mase vesolja, 70 odstotkov pa naj bi bilo temne energije, ki naj bi bila kriva za pospešeno širjenje vesolja.

Energijo bi lahko povzročila tudi običajna snov
Druga, manj revolucionarna razlaga pa je, da je elektrone, ki so bili zaznani, povzročil bolj običajen vir, morda vrteča se nevtronska zvezda (pulsar), ki oddaja sevanje. Krivec bi lahko bila tudi manjša črna luknja ali ostanki supernove.

Temna snov naj bi po prepričanju znanstvenikov skozi vesolje potovala s pomočjo oblikovanja v kepe, ki se nagnetejo okoli običajne mase, na primer galaksij, predvsem zaradi gravitacije. Če drži prva teorija, bi elektroni lahko prišli od ene takšnih kep, ki je po astronomskih merilih blizu našemu Osončju. Elektroni, ki jih je zaznala naprava, naj bi namreč ustrezali tudi teoriji o tem, kaj naj bi nastalo, ko delci temne snovi trkajo med sabo in uničujejo drug drugega.

Uničenje teh delcev naj bi namreč povzročilo nastanek običajnih delcev, kot so elektroni, pozitroni, protoni in antiprotoni, ki jih znanstveniki lahko preučujejo. Merilno napravo, ki je zaznala energijo, je financirala Nasa, potovala pa je 38 kilometrov visoko nad Antarktiko s pomočjo balona, napolnjenega s helijem, katerega notranjost je velika kot velik nogometni stadion.

A. M.