Znanstveniki z univerze Tufts iz Bostona so pri bakteriofagih (virusih, ki okužijo bakterije in se v njih razmnožujejo) odkrili, da ti lahko prevzamejo imunski sistem bakterije in ga uporabijo sebi v prid. Rezultate raziskave so objavili v znanstveni reviji Nature.

Raziskavo so izvedli na bakteriji, ki prenaša kolero (Vibrio cholerae), bolezen, ki povzroča hudo drisko in bruhanje, ter na bakteriofagu, ki lahko okuži to bakterijo. Analizirali so zaporedja DNA virusov pacientov s kolero iz Bangladeša in ugotovili, da nekateri vsebujejo gene za imunski sistem, ki so jih do zdaj našli le v nekaterih bakterijah.

Odkritje so potrdili tako, da so bakterijo, ki povzroča kolero in je naravno odporna na bakteriofagne viruse, okužili z bakteriofagom, ki vsebuje te gene in z bakteriofagom, ki teh genov nima. Samo virus, ki je vseboval gene za imunski sistem, se je bil sposoben prilagoditi in uspešno okužiti in uničiti bakterijo.

To odkritje ima velik pomen za zdravljenje različnih bakterijskih bolezni, saj bodo lahko bakteriofage uporabili kot sistem za uničenje škodljivih bakterij. Skoraj za vsako bakterijsko vrsto namreč obstaja vsaj en bakteriofag, ki jo lahko okuži in uniči. Tak način zdravljenja imenujemo terapija s fagi. Dr. Camilli je ugotovil, da so fagi pogosteje v blatu ljudi, okuženih s kolero, kar kaže na to, da terapija s fagi poteka že naravno. Prav tako je raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Camillija leta 2008 pokazala, da je zdravljenje kolere s fagi uspešno na mišjem modelu.

Bakteriofage so odkrili pred antibiotiki, takrat je bilo zanje in za možnosti zdravljenja, ki ga omogočajo, veliko zanimanja. Ob odkritju antibiotikov je zanimanje zanje upadlo, zdaj pa se znova povečuje, saj fagi omogočajo zdravljenje okužb z bakterijami, odpornimi na večino antibiotikov, ki so trenutno v uporabi. Največjo težavo predstavlja učinkovita dostava na mesto okužbe. Prednost pa je, da se fagi nato na mestu okužbe po potrebi lahko sami namnožijo tudi iz izjemno nizke doze. Fagi so tudi veliko bolj specifični kot antibiotiki in jih zato lahko izberemo tako, da niso škodljivi ne za človeka ne za koristne bakterije npr. v njegovem prebavnem traktu. Fag se na bakterije veže prek posebnega receptorja. Tega receptorja živalske in humane celice nimajo, zato jih fagi ne morejo okužiti.

Ta študija podpira kontroverzno idejo, da so virusi živa bitja. Virusi so sicer majhni infektivni delci, ki se lahko razmnožujejo le v živih celicah, okužijo pa lahko tako živali kot tudi rastline in bakterije. Zgrajeni so zelo enostavno: iz molekule, ki nosi genetski material v obliki RNA ali DNA, proteinskega plašča in v nekaterih primerih še iz maščobne ovojnice. Zaradi svoje enostavne zgradbe so virusi, kadar niso v stiku z gostiteljsko celico, v popolnoma mirujočem stanju in v njih ne potekajo nobeni biološki procesi, zato debata, ali so virusi živi ali ne, še vedno poteka.