Rusi so namreč takoj po izstrelitvi sporočili, da ta ni bila uspešna, Američani pa so poročali, da naj bi prejemali signale s Cosmosa 1. Po uradnih ruskih poročilih je bila izstrelitev neuspešna, ker je kmalu po vzletu odpovedala nosilna raketa Volna.

Včeraj zaznali šibke signale
Ameriška raziskovalna družba Planetary Society, ki je projekt financirala, je včeraj sporočila, da so tri sledilne postaje v Tihem oceanu, Rusiji in na Češkem dobile signale, vendar je plovilo v nižji orbiti, kot so načrtovali. Pozneje se je izkazalo, da naj bi podatke z rakete prejemali še šest minut po štartu, ker Volna nima sistema za samouničenje. Nekateri od članov društva še kar upajo, da bo satelit, katerega šibke signale naj bi v prvih urah zaznale tri zemeljske postaje, štiri dni po izstrelitvi vendarle razprl svoje jadro in postal na nočnem nebu viden kot zelo svetla zvezda.

Preverjajo Keplerjevo teorijo iz 17. stoletja
Cosmos 1 bi moral s pomočjo 650 kvadratnih metrov velikega jadra iz osmih listov med enomesečnim poletom preveriti izračune ameriških in ruskih znanstvenikov in hipotezo o možnosti pogona v vesolju s pomočjo sončnega vetra in jadra. To teorijo je že v 17. stoletju postavil nemški astronom Johannes Kepler.

Gre za drugi neuspešni poskus utirjenja sončnega jadra po juliju 2001, ko se med podorbitalnim poletom jadro z dvema listoma ni ločilo od rakete in je v gostejših plasteh ozračja zgorelo.

Gre tudi za drugi ruski vesoljski neuspeh v manj kot 19 urah istega dne, saj ni uspela tudi izstrelitev dveh raketnih stopenj Molnija-M z vojaškim telekomunikacijskim satelitom vrste Molnija-3K. Volna in Cosmos 1 sta verjetno padla na območje otokov Nova zemlja v Severnem ledenem morju.