Markus Bastir in Antonio Rosas iz španskega naravoslovnega muzeja sta s pomočjo natančnih posnetkov človeške lobanje in lobanje neandertalca primerjala velikost lobanjskega svoda, kjer je sicer "center za voh". Ugotovila sta, da je ta center pri modernem človeku večji kot pri neandertalcih.

Vonj si tudi zapomnimo
To, da je pri modernem človeku večji del v možganih namenjen oblikovanju govora, spomina in socialnih veščin kot pri neandertalcih, je že znano, zdaj pa se je k boljšim sposobnostim zaznavanja pridružil še voh, poroča Discovery News.

Moderni človek je torej še posebej izostril sposobnost zaznavanja na vseh podorčjih, kar dokazuje tudi spomin ljudi. Sposobni smo si zapomniti tako vidne značilnosti ko tudi vonj in svoja občutja ob posameznem dogodku, osebi ali stvari. To je po predvidevanjih znanstvenikov neandertalcem manjkalo.

Razmnoževanje utrdilo imunski sistem
Vrsti sta pred več deset tisoč leti nekaj časa sobivali na Zemlji in ena zadnjih študij, objavljena v reviji Nature, nakazuje na veliko možnost, da sta se med seboj tudi razmnoževali, ko se je Homo sapiens pred približno 65.000 leti začel preseljevati iz Afrike v Evropo in Azijo. To naj bi pripomoglo pri utrjevanju imunskega sistema, sledi neandertalcev pa imamo tudi v DNA-zapisu.