O prestavitvi poročamo že tretjič v roku golega leta. Septembra lani so izstrelitev teleskopa James Webb – ko bi se že mogla zgoditi – prestavili na 2019, in marca letos so datum potisnili na maj 2020. Še ni dovolj: celoten projekt je šel skozi revizijo, poseben Nasin odbor pa je zaradi številnih zapletov priporočil, naj se misija začne 30. marca 2021. Nasa bo to priporočilo - kot še 29 drugih - upoštevala, za dve priporočili se še odloča.
Ene najbolj pričakovanih opazovalnic, ki naj bi lahko uzrla tudi prve zvezde sploh, tako ne bo še tri leta, ali še več, saj nova podaljševanja niso izključena.

Odbor je soglasno sklenil, naj se projekt kljub nakopičenim podaljšavam in nakopičenim stroškom nadaljuje, kar je za Naso ključno, saj bi nasproten scenarij za agencijo, razvijalce in tudi svetovno znanost pomenilo katastrofo.
V isti sapi je opozoril na številne zaplete in napake, ki morajo biti nujno odpravljene še pred odhodom v nebo. Vsak del mora pravilno delovati, saj na 1,5 milijona kilometrov oddaljenosti ne bo popravil, vložene milijarde in desetletje dela pa bi šli po zlu, poudarjajo v poročilu (PDF v angleščini).
Dodaten čas bo pogodbeni izvajalec (Northrop Grumman) porabil tako za odpravo napak kot dodatna testiranja opreme. S tem se bo celoten predvideni strošek programa skozi celotno življenjsko dobo povečal na 8,2 milijarde evrov, sam razvoj ter izdelava pa na 7,5 milijarde, piše v Nasinem sporočilu za javnost.
Odbor je izpostavil pet tipov zapletov: človeške napake, nedoslednosti v zasnovi, pretiran optimizem, velika zapletenost in pomanjkanje izkušenj na določenih področjih.
Portal Space.com navaja še nekaj konkretnih napak. Tehnično osebje je uporabilo napačno čistilo za ventile pogonskega sistema; vgradilo napačne žice, zaradi katerih je do pretvornikov prišla previsoka napetost električnega toka ... Pomanjkanje izkušenj se je izkazalo npr. na področju sončnega ščita, sistema več ponjav z velikostjo 21 krat 14 metrov, ki bo opazovalno varoval pred sevanjem Sonca in segrevanje. Vanje so vdelali predolge kable, ki so viseli naokoli in natrgali ponjave.
Poročilo in odebeljen račun bodo prejeli politični zastopniki ameriškega ljudstva, ki lahko povečano plačilo tudi zavrnejo.
Teleskop razvijajo skupaj Nasa, Esa in Kanadska vesoljska agencija, pri čemer levji delež in strošek nosi prva. Več o prispevkih posameznih agencij v tem članku.
Obljubljajo podiranje rekordov
6,5-metra veliki Webb bo specializiran za infrardečo svetlobo. Nasa zatrjuje, da bo presegal rekorde pri gledanju v preteklost, meglico malo po samem velikem poku, posnel prve galaksije in zvezde ter se dobro uporabljal pri proučevanju drugih planetov domače Galaksije. Na kratko, vse, kar je do zdaj počel Hubble, naj bi presegel.