1. Nasa: SLS pripravljen na izstrelitev

Ameriška vesoljska agencija Nasa je sporočila, da je raketa SLS pripravljena izstrelitev.

SLS je v ponedeljek pretežno prestal t. i. mokro vajo (ang. wet dress rehearsal). Na izstrelitveni ploščadi in povezan s talno infrastrukturo je bil v 14 urah napolnjen z gorivom, odštevanje do izstrelitve pa so pripeljali skoraj do konca.

Zakaj pretežno? Med polnjenjem je začel uhajati vodik. Ker puščanja niso mogli ustaviti, so ga odmislili in nadaljevali odštevanje. Uspelo jim je doseči 29 sekund pred hipotetično izstrelitvijo, torej so opravili veliko večino postopkov. Vseeno jim ni uspelo doseči načrtovanih zadnjih deset sekund.

Že peto mokro vajo so nato prekinili. Nekaj časa je nadaljevanje viselo v zraku. Opraviti še šesti poskus ali riniti dejanski izstrelitvi naproti? V strokovnih medijih se je bralo raznolika mnenja. SLS se skozi odštevanje ni prebil brez napak, zato je nadaljevanje tvegano. A obenem so izpolnili večino zadanih ciljev.

Je SLS dovolj varen? Za Naso očitno je. Na petkovi novinarski konferenci so namreč sporočili, da so z izkupičkom zadovoljni. Raketa se vrača v delavnico (VAB). Tam jo bodo pripravili na polet, med drugim s tem, da bodo vanjo namestili eksploziv, ki se bo sprožil v primeru hudo spodletele izstrelitve. Težave, kot je uhajanje vodika, naj bi razrešili v vmesnem času. Pogumna odločitev agencije, katere neusmiljen sodnik bo fizika.

Nasa še vedno načrtuje izstrelitev misije Artemis I avgusta. Sodeč po dozdajšnji praksi postavljanja časovnic bo jeseni.

Video: Prenos novinarske konference po četrti vaji

Artemis I bo prva izstrelitev nove rakete SLS skupaj z vesoljsko ladjo Orion. Namenjena bo preizkusu sistemov, zato ljudi na krovu ne bo. Orion bo okoli Meseca krožil med 26 in 42 dnevi ter se nato vrnil na Zemljo. Dolžina bo odvisna tudi od dejanskega datuma izstrelitve.

Video 1: Posnetek dogodka

2. Trije dnevi, trije Sokoli

Ameriško podjetje SpaceX je prejšnji teden znova dokazalo, da je korak pred tekmeci. V treh dneh je namreč rutinsko uspešno izstrelilo kar tri rakete Falcon 9.

Prvi je ogenj puhnil v petek malo po 18. po našem času. Falcon 9 je poletel s ploščadi 39A Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi (ZDA). V nižjo Zemljino tirnico je ponesel 53 satelitov Starlink. Starlinki so namenjeni hitremu satelitskemu dostopu do medmrežja, njihov stranski učinek pa je svetlobno onesnaževanje na nebu, kar povzroča glavobole astronomom.

Prva stopnja je uspešno pristala na robotski ladji. Poletela in pristala je že trinajstkrat, kar je rekord.

Video 1: Posnetek dogodka (posnetek pristanka je eden boljših)

Druga izstrelitev se je začela v soboto malo po 16. uri po našem času z izstrelišča 4 na Vandernbergu (Kalifornija, ZDA). Tovor: satelit Sarah-1, ki bo za nemško vojsko opazoval Zemljo v radijski svetlobi.

Prva stopnja je pristala na kopnem. V vesolju je bila trikrat. Poprejšnji misiji: NROL-87 (poglavje 3) in NROL-85 (poglavje 2).

Video 2: Posnetek dogodka

Tretji polet pa se je začel v nedeljo malo po šesti zjutraj po našem času z izstrelišča št. 40 na Cape Canaveralu. V nizkozemeljsko tirnico je bil vnešen komunikacijski satelit GLOBALSTAR FM15. Prva stopnja se je prav tako stabilizirala na krovu ladje. To je bil njen deveti polet in pristanek. Dozdajšnje misije vključujejo: Crew-1 (poglavje 3), Crew-2 (poglavje 1), SXM-8, CRS-23 (poglavje 1), IXPE (poglavje 6), Transporter-4, Transporter-5 (poglavje 2) in eno misijo Starlink.

Video 3: Posnetek dogodka

SpaceX še vodi, a tekmecem je padla sekira v med

Serija izstrelitev kaže, v kakšni prednosti je SpaceX. Pripravljenih ima večje število Falconov 9 naenkrat in je tudi zmožen izpeljati več vzporednih izstrelitvenih kampanj z njimi. Marsikateri ponudnik izstrelitev si tega lahko samo želi. Zapovrh koristi večkrat uporabne rakete, ki jih prodaja poceni. S Falconi 9 je pretresel svetovno izstrelitveno industrijo, ki že leta hiti za njim in poskuša do neke mere kopirati SpaceX-ove koncepte. Marsikateri ponudnik se boji za svoj dolgoročni obstoj.

A razmere so se nedavno spremenile zaradi Amazona. Ta ameriški tehnološki gigant je namreč aprila sklenil največji komercialni raketni posel v zgodovini (poglavje 4). Najel je kar 83 izstrelitev na težkonosilnih zahodnih raketah. Vseh brez značke SpaceX. Izbranci se zdaj sprašujejo, ali bodo lahko sploh dovolj hitro proizvajali rakete, ne pa, kot do nedavna, ali jih bo SpaceX ugnal v kozji rog. Družbam ULA, ArianeSpace in Blue Origin je padla mana z neba zato, ker želi tudi Amazon postaviti svoje satelitsko omrežje za dostop do interneta, Kuiper, torej konkurenta Starlinku. Lastnik Amazona pa je bogataš Jeff Bezos, Muskov rival.

3. Prva letošnja izstrelitev Ariane 5

O veličini dosežka SpaceX-a priča tudi naslednje poglavje. Evropsko izstrelitveno podjetje ArianeSpace je po pol leta – in prvič letos – izstrelilo raketo Ariane 5 na poletu VA257.

Z evropskega izstrelitvenega središča Kourou v Francoski Gvajani je Ariane 5 poletela v sredo ob 23.50 po našem času, sporoča Arianespace. V prehodno geostacionarno tirnico je dostavila dva komunikacijska satelita, malezijski MEASAT-3d in indijski GSAT-24 s skupno maso 10.863 kilogramov.

Ariadna je nazadnje poletela decembra lani na svoji najbolj znani in najpomembnejši misiji. Proti točki L2 sistema Sonce-Zemlja je poslala vesoljski teleskop James Webb in mu s svojo natančnostjo precej podaljšala življenjsko dobo.

Ariane 5 se poslavlja, pred njo je le še prgišče poletov. Nadomestila jo bo Ariane 6, a slednja zamuja. Te dni je po poročanju ArsTechnice postalo jasno, da krstnega potovanja ne bo do prihodnjega leta. Prav Ariane 6 spada med velike zmagovalce zgoraj omenjenega Projekta Kuiper, a le, če jih bo ArianeSpace splovil pravočasno in jih v relativno kratkem času izdelal dovolj.

To je druga letošnja izstrelitev v organizaciji družbe Arianespace. Prva je potekala februarja, izvedli pa so jo Rusi na raketi Sojuz-2 (poglavje 3). Sledila je ruska invazija v Ukrajini in Sojuzov v tropih najbrž ne bomo videli več.

Naslednji mesec bo poletela nova evropska raketa, Vega-C, predvidoma 7. julija. Vega-C bo nadomestila obstoječo Vego in je v bistvu nadgrajen stranski potisnik raket Ariane. Težava je v tem, da pri zgornji stopnji Vege sodelujejo Ukrajinci, in za zdaj ni jasno, kako bo to dejstvo vplivalo na prihodnost rakete.

Video: Posnetek izstrelitve

4. Dolgi pohod za Jaogane

V četrtek ob 4.22 po našem času je z izstrelišča Šičang (Xichang) na jugozahodu Kitajske poletela raketa Dolgi pohod-2D. V nebo je ponesla tri satelite Yaogan-35, predvsem namenjene znanstvenim poskusom, kmetijskemu načrtovanju, upravljanju naravnih nesreč, piše kitajska državna agencija Šinhua (Xinhua). Prve tri satelite Yaogan-35 so izstrelili novembra lani.

Dolgi pohod-2D je dvostopenjska raketa na hidrazin. V nižjo Zemljino tirnico zmore ponesti 3,5 tone. Od leta 1992 so jo uporabili 60-krat, le enkrat so se pojavile težave.

To je bila 424. izstrelitev v raketni družini Dolgi pohod.

5. Vrnitev rakete Kuajžov-1

Po spodleteli misiji lanskega decembra (poglavje 4) se je med delujoče rakete vrnil kitajski Kuajžov-1a (Kuaizhou). V sredo malo po četrti uri po našem času je poletela z izstrelitvenega središča Juiquan na severozahodu države, piše Šinhua (Xinhua). V načrtovano tirnico je poslala "testni satelit" Tianxing-1, "prvenstveno namenjen eksperimentom, kot je zaznava vesoljskega okolja".

Kuajžov-1a je raketa na trdo gorivo, osnovana na kitajskih balističnih raketah. V soncesinhrono tirnico na višini 700 kilometrov pošilja do 200 kilogramov tovora.

6. Južnokorejski Nuri se je izkazal

Nova južnokorejska raketa se je prvič proslavila. KSLV-II oziroma Nuri je ta torek poletela z Vesoljskega središča Naro slabih 500 kilometrov od Seula. Vse tri stopnje so delo opravile z odliko in dostavile tovor, testni satelit, v načrtovano tirnico. Satelit bo pozneje iz svojih nedrji izpustil še štiri manjše, nastale na korejskih univerzah.

A za Južno Korejo je poglavitno, da njihova nova, povsem domača raketa, deluje. Na krstnem poletu oktobra lani se namreč ni dobro izkazala (poglavje 5). Tretja stopnja je predčasno ugasnila in ni dostavila tovora, 1,5-tonskega balasta, v 700-kilometrsko soncesinhrono tirnico.

Nuri je 3,5 metra široka in 47 metrov visoka raketa. Ima tri stopnje na letalsko gorivo. Z njo naj bi Južna Koreja dobila relativno poceni orbitalno raketo, s katero bi konkurirala na mednarodnih trgih. Cena posamezne izstrelitve naj bi bila dobrih 25 milijonov evrov.

Kaj je šlo lani narobe? Sodeč po preiskavi rezervoar za helij ni bil dovolj dobro pritrjen. Helijev rezervoar se nahaja znotraj rezervoarja za tekoči kisik. Sproščeni helij potiska kisik motorjem naproti. Ko se helijev rezervoar prazni, se mu "izboljšuje" plovnost oziroma vzgon, do mere, ki je korejski inženirji niso pričakovali. Na neki točki se je namreč snel s sidra in se jel zaletavati v stene večjega, kisikovega rezervoarja. Oba sta začela dobivati razpoke, iz katerih sta plina uhajala. Lahko bi prišlo tudi do eksplozije, a ni. Namesto tega je zgolj predčasno zmanjkalo goriva za motor tretje stopnje. Vse to je še en pokazatelj zahtevnosti poletov v vesolje, ne glede na to, da trajajo že skoraj 80 let.

Nuri je nadomestil raketo Naro-1. Ta je dvakrat odpovedala (2009, 2010), leta 2013 pa dosegla orbito, kar je bil velik uspeh za to državo. Pri razvoju je naletela na težave oziroma nezadovoljstvo ZDA, zato so Južni Korejci za prvo stopnjo uporabili ruski Univerzalni raketni modul (URM), ki je temelj programa Angara. A nato so se odmaknili tudi od Rusije, in, kot piše portal RussianSpaceWeb.com, nekaj pomoči poiskali pri Ukrajini. Nova raketa je tako proizvedena v Južni Koreji.

Video 1: Celoten posnetek dogodka

Video 2: Krajše, dodatni zorni koti

7. BepiColombo drugič obletel Merkur

Evropsko-japonsko vesoljsko plovilo BepiColombo je opravilo drugi oblet Merkurja, sporoča Esa. V četrtek opoldne po našem času je bil od površja planeta oddaljena zgolj 200 kilometrov, a na nočni strani planeta. Osojno je videl "šele" pri 800 kilometrih oddaljenosti in posnel nekaj fotografij z manj zmogljivo navigacijsko kamero ter opravil še nekaj meritev z znanstvenimi instrumenti. Nato je švignil naprej po svoji kompleksni poti po Osončju. Naslednji oblet Merkurja bo leta 2023, šele leta 2025 pa se bo lahko ustalil pri Merkurju. Ločil se bo na dva orbiterja, Esin MPO in Jaxin MMO.

BepiColombo je prvi evropski, pa tudi prvi japonski poskus raziskovanja Merkurja, in tudi prvi večji skupni projekt obeh agencij. Kartirali bosta površje planeta, analizirali njegovo kemično sestavo, vpogledali pa bosta tudi v notranje strukture. Znanstvenike med drugim zanima, ali je železno jedro povsem staljeno ali ne in zakaj predstavlja kar 60 odstotkov mase planeta.
Trenutno pri Merkurju ni nobene delujoče sonde.

Potovanje traja že skoraj štiri leta

Potovanje je dolgo in zapleteno, saj Merkur spada med zahtevnejše planete za utirjenje v orbito. Je namreč Soncu najbližji, oddaljen le 58 milijonov kilometrov, in sonda se mora za utirjenje bojevati tudi s silnim privlakom zvezde, za kar je potrebne precej energije. Tudi zato je Merkur do zdaj dobil le dva obiska, nekaj mimoletov (Mariner 10) in eno sondo orbitalko (Messenger).

Video: Animacija potovanja

8. NA KRATKO:

9. ApolloLajka: Natisni mi hišo na Luni

Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki je vesolju pisan na kožo. Zakaj in kako, je pojasnil tokratni gost ApolloLajke Matej Balažic, direktor podjetja Balmar, kjer se ukvarjajo s 3D tiskanjem kovin – tudi za različne vesoljske aplikacije.

Seveda se bo treba v vesolju prilagoditi marsičemu. V nizki težnosti je tiskanje težje kot na Zemlji, materiali so omejeni. Potrebno jih je ali dostaviti z Zemlje, kar je drago, ali predelati direktno na površju Lune oziroma Marsa, kar je cilj, a s še številnimi odprtimi vprašanji …
In seveda, niso vsa območja enako bogata z rudami. Bomo videli prerivanja za najboljše lokacije?

Predpoletna ApolloLajka prinaša tudi extra bonus, v studiu se nam je pridružil Stephen Airey, vodja Odseka za nove, sodelujoče in pridružene članice pri Evropski vesoljski agenciji, ki bedi nad vsemi projekti, pri katerih Slovenija, kot pridružena članica, sodeluje z Eso. Več v zgornjem pripetem posnetku.

10. Intervju: Potovanje v preteklost bi bilo neskončno nemogoče

Sorodna novica Potovanje v preteklost bi bilo neskončno nemogoče

Čas nam je tako znan in tako oseben, drži nas v objemu, požene nas v življenje in naposled odvleče v nič, v času se počutimo doma, kot ribe v vodi, in vendar so stvari bolj zapletene, v knjigi Zapovrstje časa poudarja sogovornik, teoretični fizik, eden od avtorjev zankovne teorije gravitacije Carlo Rovelli, ki se podpisuje pod enega od najbolje prodajanih poljudnoznanstvenih del vseh časov Sedem kratkih lekcij iz fizike, njegova novejša knjiga o času je prav tako pritegnila številne in je od leta 2019 prav tako kot lekcije na voljo v slovenščini v prevodu Alojza Kodreta.

Z njim se je novinarka Radia Slovenija Maja Ratej pogovarjala v pričakovanju na 50. obletnico Vala 202. Spodbudil je k drznemu premisleku o času, ki marsikdaj zahteva elastično domišljijo, začenši s provokativno tezo, da je čas pravzaprav – iluzija: "Da, mislim, da čas lahko označimo za iluzijo. A ne v smislu, da je napačen. Iluzija je misliti, da je čas nekaj fundamentalnega. Čas v našem vsakdanjem življenju se ne spremeni, ker bolje razumemo, kako čas deluje. Tudi ko smo odkrili, da Sonce ne kroži okoli Zemlje, to ni spremenilo dejstva, da je vsako jutro vzšlo in vsak večer zašlo."

Avdio: Posnetek intervjuja

11. FOTO: Taranteline koprene

Evropski južni observatorij (ESO) je izdal svežo fotografijo meglice Tarantele. Oddaljena je 160.000 svetlobnih let, nahaja se v Malem Magellanovem oblaku. Je dejavna zvezdna porodnišnica. Ozadje je posneto v infrardeči svetlobi, tako vidimo zvezde in rožnate oblake vročega plina. Ospredje v rumeno-rdeči pa je zajeto v radijski svetlobi in prikazuje gost, hladen plin, iz katerega bi lahko nastale nove zvezde.

Podrobneje o ugotovitvah tukaj.

12. FOTO: Veliko mase na enem kupu

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo jate galaksij Abell 1351 oziroma MACS J1142.4+5831. Nahaja se 4 milijarde svetlobnih let stran v ozvezdju Velikega medveda. Vsebuje najmanj sto galaksij oziroma toliko mase, da močno ukrivlja prostorčas okoli sebe in ustvarja težnostno lečo, s tem pa poveča, izostri, pa tudi popači telesa v ozadju.

NA VIDIKU:

Ponedeljek, 27. junij – Electron – CAPSTONE

Torek, 28. junij – Falcon 9 – SES-22

Četrtek, 30. junij – PSLV – DS-EO