Dosežek je tako velik korak proti globalni na kvantni informaciji temelječi varni mreži kriptiranih podatkov, ki bi se lahko uporabljala za bančne transakcije in zasebno pošto, piše spletni portal ScienceDaily. Da bo kmalu mogoče prenašati kvantne informacije med katerima koli točkama na Zemlji, je prepričan tudi glavni avtor Mandžin Džong z omenjene univerze.
"Kvantna stanja so zelo krhka in se običajno sesujejo v milisekundah. Naše dolgotrajno hranjenje ima potencial, da revolucionira prenos kvantnih informacij," pravi Džong. Tovrstne informacije bi s seboj prinesle tudi kodiranje, ki ga ne bi bilo mogoče razbiti. Vse kvantne delce je namreč mogoče ustvariti tako, da so neločljivo povezani med seboj in vsaka sprememba enega povzroči hipno spremembo drugega, ne glede na razdaljo med njima.
Dosežek ekipe ponuja tudi alternativo laserjem v optičnih kablih, ki se trenutno uporabljajo za postavljanje kvantnih mrež, dolgih okoli 100 kilometrov. Po Džongovih besedah je tudi izguba podatkov veliko manjša pri njihovi metodi, saj so za shranjevanje uporabili atome evropija, ki so jih nato vstavili v kristal.
"Sedaj si že lahko zamišljamo, da bi lahko shranili kvantno prepleteno svetlobo v ločenih kristalih, ki bi jih nato prenesli na različne konce mreže, ki so več tisoč kilometrov narazen. Tako da gledamo na naše kristale kot na prenosne optične trde diske za kvantno prepletenost," je pojasnil. Odkritje bo omogočilo tudi preizkušanje teorij kvantne mehanike na razdalje, ki doslej niso bile mogoče, kar bo teorijo lahko tudi podrlo.