Težave niso finance, temveč pomanjkanje urednikov prostovoljcev - po poročanju ameriške revije MIT Technology Review se je njihovo število od leta 2007 skrčilo za več kot tretjino. Število aktivnih urednikov angleške različice Wikipedie, ki urejajo članke in jih ščitijo pred vsebinski vandalizmi in manipulacijami, trenutno namreč znaša okoli 31.000, kar je skoraj 20.000 manj kot v rekordnem letu 2007 kljub skorajda eksponentni rasti člankov.

Razlogi po pisanju ameriške revije niso velika uganka - kolektiv urednikov, v katerem je okoli 90 odstotkov moških, deluje v zbirokratiziranem in neprijaznem sistemu, ki zaradi številnih pravil odvrača novince in tako siromaši virtualni kolektiv.

S tem se strinja tudi administrator slovenske Wikipedie Jernej Polajnar, vendar dodaja, da je gola številka huda poenostavitev. "O zatonu bi zato težko govoril, bolj gre za organski proces spreminjanja. Seveda, upad števila urejevalcev v angleški Wikipediji je dejstvo, vendar je za njim kup vzrokov," je dejal za STA. Nekateri so po njegovih besedah precej bolj banalni kot težave zaradi zbirokratiziranega dejstva - na primer to, da so članki o večini bolj znanih tem že napisani. "Ustvariti nov članek, ki bo zaradi tematike privabil mnogo bralcev, najbolj neposredno vzbudi občutek zadovoljstva, zaradi katerega bo človek hotel ustvariti več ... Ta element zdaj manjka," meni Polajnar.

Celostna predelava ali obsežnejša razširitev obstoječega članka namreč zahteva bistveno več truda, prinaša pa tudi tveganje za konflikt s prehodnimi urejevalci. "Alternativa je potem samo še ustvarjanje člankov o marginalnih temah, ki prav tako zahtevajo več truda za iskanje virov, pa še bral jih bo komaj kdo," meni Polajnar.

Svet se je spremenil
Fundacija Wikimedia Foundation, v kateri 178 ljudi skrbi za nemoteno delovanje Wikipedije, si sicer prizadeva, da bi spremenila in posodobila Wikipediina orodja in spletno stran ter posledično tudi Wikipediin spletni kolektiv. Posebna skupina za razvoj je tako predlagala vpeljavo posebnega gumba, s katerim se lahko pohvali nove prispevke, z možnostjo uporabe vizualnega urejevalnika besedila pa so poenostavili tudi sicer precej arhaičen način urejanja besedil. "Wikipedia bi bila povsem ustrezna, če bi še vedno živeli v letu 2001. Vendar pa se je svet od takrat spremenil," je za MIT Technology Review dejala izvršna direktorica fundacije Sue Gardner.

Medmrežje je namreč postalo orodje za zaslužek, spletni uporabniki pa vse več časa preživljajo na peščici komercialnih spletnih strani in velikih družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter. Gardnerjeva meni, da splet v svoji sodobni različici postaja vse bolj neprijazen do samoorganiziranja oz. postaja kot "mesto brez javnih površin". Kljub temu pa Gardnerjeva verjame, da bo Wikipedia obstala. Pod njenim vodstvom je fundacija vsako leto zbrala več donacij - lani je spletna enciklopedija zbrala 35 milijonov dolarjev, za spletne uporabnike pa je postala nepogrešljiv vir informacij kljub včasih vprašljivi kakovosti vsebin.

Enako meni tudi administrator slovenske Wikipedie Polajnar. "O zatonu bi zato težko govoril, bolj gre za organski proces spreminjanja," je dejal. Ob tem meni, da so prizadevanja fundacije Wikimedia dejansko ključ do razvoja na vseh ravneh spletne enciklopedije. "A se bomo morali v ta namen spremeniti tudi 'stari mački', kar ni vedno preprosto," še dodaja.