Eden najslavnejših avtorjev na področju znanstvene fantastike, H. G. Wells, je leta 1898 v delu "Vojna svetov" prikazal Marsovce, vihteče nenavadno orožje z imenom "Vroči žarek". Slednje je bila majhna škatlica, ki je oddajala "žarek svetlobe in intenzivne vročine" s tako močjo, da se je "vsakršna vnetljiva snov upepelila ob dotiku".
Nič presenetljivega ni, da je dotično domišljijsko orožje z zmožnostjo instant usmrtitve katerega koli živega bitja ter uničenja vsakršnega mehaničnega objekta završalo skozi domišlijo ljudi. Pištole na žarek (Dan Dare), žarki smrti, fazerji (Zvezdne steze), laserske pištole (Izgubljeni v vesolju), plazmatske pištole, blasterji (Vojne zvezd) in podobne ideje so se porajale v svetu znanstvene fantastike. Toda - počasi in zanesljivo si lasersko bojevanje utira svojo pot v sodobno vojaško opremo.
Urednik revije Jane's Defence Weekly Peter Felstead, ene najvplivnejših revij na področju obrambe in vojaške tehnologije, je sestrelitev označil kot "začetek nove dobe na področju tehnologije izstrelkov".
Lasersko bojevanje je postalo resničnost
V Veliki Britaniji poteka Farnborough Airshow, pomemben dogodek na področju letalstva, kjer se navadno predstavijo najnovejši dosežki na področju letalske tehnologije. Ameriško podjetje Raytheon je tam predstavilo sistem LCIWS, laserski obrambni sistem krajšega dosega. To je laser, ki je po trditvah podjetja zmožen na dosegu nekaj kilometrov sestreliti letalo ali protiladijski izstrelek. Letošnjega maja je dotični sistem preizkusila ameriška mornarica. Rezultat: štiri sestreljena brezpilotna letala.
LCIWS je nadgradnja že precej starejšega sistema Phalanx. Slednji je obrambni sistem, ki ga uporabljajo predvsem v ameriški vojni mornarici za obrambo ladij proti raketam, izstrelkom in drugim grožnjam, ki so uspele obiti ostale mornariške obrambne sisteme. Na kratko, je sistem "poslednje možnosti" obrambe ladje, ko je vse drugo že zatajilo. Phalanx je opremljen z radarjem, računalnikom, infrardečim tipalom in poslednično avtomatiziran. Samodejno prepoznava tarče, usmerja in lansira izstrelke, navadno pa je oborožen z Gatling šestcevnim 20 milimetrskim mitraljezom. Raytheon je sistem prepoznavanja in nadgradil in sistem opremil z novim orožjem, laserjem.

Elektronika vse bolj izpodriva ljudi
Raytheon je združil šest običajnih laserjev z močjo 32 kilovatov, ki se navadno uporabljajo v avtomobilski industriji. Vseh šest laserjev se v napadu simultano usmeri na tarčo. "To je bil slab dan za UAV-je (brezpilotna letala) in dober dan za lasersko tehnologijo," je izjavil podpredsednik podjetja Mike Booen in dodal, da je velika prednost nove tehnologije tudi odsotnost streliva. "Dokler imaš elektriko, ti streliva ne zmanjka," trdi Booen.

Pred kratkim smo poročali o razvoju Taranisa, britanskega brezpilotnega bojnega letala, o čemer si več lahko preberete tukaj. Taranis sicer ni edino tovrstno letalo, podobne projekte imajo tudi druge vojaške velesile (Francija, ZDA, Rusija), ZDA pa naj bi UAV-je že uporabile proti Talibanom v afganistanski vojni. Kot kaže posnetek, pa je bil Raytheonov laser uporabljen prav proti UAV-ju. Trenutna različica LCIWS-ja ima po besedah Booena doseg 'le' nekaj kilometrov, torej ni primeren za boj proti bombnikom na večjih višinah (kar je npr. Taranis). Toda glede na to, da je to šele prva uporabna različica tega laserskega sistema, lahko v prihodnosti pričakujemo še precej zmogljivejše laserske sisteme. Ko napreduje ena tehnologija, ne mine dolgo, da nekdo najde protiutež.

Težave laserskega bojevanja
Lani so v ameriški vojski preizkusili podoben laserski sistem in iz stoječega hummerja sestrelili brezpilotno letalo. Toda, doseči isto na morju predstavlja težavo, saj je treba meriti s premikajoče ladje, poleg tega dež in vlažen morski zrak absorbirata večino energije laserskega žarka. Obe težavi naj bi bili po trditvah Raytheona zdaj rešeni skozi surovo moč laserja in nadgrajen računalniški sistem merjenja. Raytheonov konkurent, podjetje Grumman, pa že razvija laserski sistem za napade ladja-ladja.

V reviji NewScientist pa opozarjajo na energijsko požrešnost sistema na ladjah, ki da so že zdaj preobremenjene s številnimi sistemi, črpajočimi energijo iz istega vira elektrike. Slednje lahko vodi do tega, da bo plulo vedno več ladij na jedrski pogon, trdijo v NewScientist. Vseeno pa po besedah Booena tovrstne oborožitve v serijski proizvodnji ni pričakovati pred letom 2016.

"Nastavite fazerje na ubojno moč," bi dejal kapitan Kirk iz Zvezdnih stez.