S hitrim razvojem tehnologije v zadnjih letih se je hitro povečalo tudi število novih planetov, ki smo jih, vsaj na daleč, spoznali. Podatki, ki jih na Zemljo pošilja Keplerjev teleskop, kažejo, da bi bilo lahko samo v naši galaksiji 30 milijard planetov, ki so primerni za življenje, piše New Scientist. Velja omeniti, da je po ocenah astronomov v vesolju okoli 100 milijard galaksij.
Znake življenja zunaj Zemlje smo do zdaj lovili ob veliki predpostavki, da to temelji na zemeljski kemiji. Sara Seager in njeni sodelavci z ameriške univerze MIT pa zdaj predlagajo drugačno metodo, ki bi močno razširila naš pogled. Po njihovem predlogu bi iskali znake življenja nezemeljskih oblik v atmosferah drugih planetov.
Model odprl nova vrata
To bi storili tako, da bi iskali znake neravnotežja v koncentracijah plinov. Če bi npr. zaznali visoke koncentracije plina, ki se naravno hitro razgradi, bi to kazalo na to, da ga nekaj obnavlja. Na Zemlji so recimo taki primeri ozon, kisik in metan, ki jih brez živih bitij ne bi bilo, saj jih naravni dejavniki razgradijo.
Ekipa je sestavila model, ki predvideva, kako se elementi med seboj naravno združujejo v določenih atmosferah, molekularno neravnovesje pa bi lahko nakazovalo prisotnost življenja. Da ne bi teh dejavnikov zamenjali z geološkimi, model izračuna količino biomase, ki bi bila potrebna na površju, da bi se oblikovale ustrezne količine. Če model nakazuje, da bi bilo potrebne več biomase, kot je je planet zmožen podpirati, potem ravnovesje ni posledica bioloških dejavnikov.
Model Seagerjeve je že požel odobravanje njenih kolegov, saj odpira možnost za zaznavanje življenja, ki je prej ni bilo.