Fosil so sicer odkrili že leta 1995, paleontologi pa so ga natančno proučili šele nedavno. Dvoživka, ki so jo po odkritelju Nicolasu Hottonu poimenovali Gerobatrachus hottoni, je imela značilnosti obeh vrst.

Dvoživka se najverjetneje ni premikala s skakanjem, imela pa naj bi sposobnost hitro planiti na plen, je dejal paleontolog James Andersen. Predniki modernih žab naj bi začeli skakti šele v času jure ali triasa, torej v času pred od 284 do 206 milijoni let, dodaja Anderson. Fosil meri 12 centimetrov in ima tudi zametke majhnih zob, značilnih tudi za "moderne" dvoživke.

Glede na odkritje so se močeradi in žabe razšli v razvoju že pred približno od 240 do 275 milijoni let, kar je veliko prej, kot so na podlagi molekularnih raziskav domnevali znanstveniki.