Podjetje SpaceX je v noči na petek z izstrelišča na Floridi (ZDA) v nebo poslalo raketo falcon 9. Gre za poseben primerek, kakršnega v zgodovini še ni bilo. Njen ključni del je namreč lani aprila že letel in potem samodejno, varno pristal na morski ploščadi. Zdaj je dosežek ponovil, s čimer je podjetje Elona Muska dokazalo, da je ponovna uporaba raket ne le možna, temveč tudi dovolj varna.
Prva stopnja je tista, ki vsebuje devet motorjev merlin in gorivo in predstavlja 80 odstotkov stroška izdelave rakete. SpaceX se zato nadeja precejšnjega zmanjšanja stroškov potovanj v vesolje in v orbito. Ni pa še znano, kolikšnih.

SpaceX je postopek pristankov prvih stopenj od zgodovinskega prvega že dodobra izpopolnil. Utečeni so do te mere, da praktično vsako prvo stopnjo dobijo nazaj, naj bo na kopno ali na ladjo. A do zdaj še nobene ni znova posadil na izstrelitveno ploščad.
Dogodek spada med najzanimivejše vesoljske misije letos.
Bo prihranek res bistven?
Ključno vprašanje pristanku navkljub ostaja odprto. Koliko je podvig stal? Če namreč reciklaža raket ne prinese zadostnega prihranka, potem je dolgoročno nesmiselna. Ni nujno, da ga bo. S ponovno uporabo stare prve stopnje se res ohranijo dragoceni motorji in druga oprema. A varnostni standardi v vesoljski industriji so visoki, vsak del je treba pregledati in testirati, ali jim še ustreza, izvesti čiščenja itd.
Poleg tega enkratne rakete zahtevajo manj testiranja in so lahko manj kakovostno grajen kot tiste za reciklažo, kar prinese manj stroškov.
Tudi Nasa je v prejšnjem stoletju začela program vesoljskih čolničkov (Space Shuttle), da bi pocenila tovorjenje v nižjo Zemljino orbito. A izkazalo se je, da so mnogokrat uporabni čolnički, pravzaprav vesoljske ladje s krili za pristajanje, hudo dragi. Čeprav so po vsaki izstrelitvi poiskali in ponovno uporabili tudi dele pomožnih potisnih raket, to ni ravno prispevalo k omembe vrednemu prihranku. Razlog je tičal v dragem vzdrževanju, ki je zaposlovalo tisoče ljudi.
Tudi pri raketah falcon 9 bo vzdrževanje stalo, koliko, ni znano. Bo pa to - v primeru uspešnega recikliranja vsaj na srednji rok - jasneje pokazal trg. Če bo SpaceX polete na recikliranih falconih 9 tržil bistveno ceneje (in bo to dejanska posledica nižanja stroškov, ne marže), potem bo razlika pomenila prikaz dejanskega prihranka.
Tudi motorjev merlin ne bodo mogli v neskončnost znova in znova vgrajevati, ampak jih bodo morali prej ali slej odpisati. Musk je v več intervjujih zatrdil, da bi jih lahko uporabili tudi stokrat, a realnejša številka naj bi bila med 10 in 20 uporabami.
Podjetje SpaceX je s ceno 61 milijonov dolarjev na vzlet falcona 9 že zdaj eden najcenejših ponudnikov, kar je konkurenco, denimo Ariane Space ter United Launch Alliance, že prisililo v nižanje cen in poenostavljanje proizvodnje. Zelo konkurenčni so sicer Kitajci s svojimi raketami dolgi pohod, ki že začenjajo nositi evropske satelite.
SpaceX ima bogato zgodovino
Podjetje SpaceX je v 15 letih delovanja že opozorilo nase. Kot prvi zasebnik je utirilo satelit v orbito in prav tako kot prvi zasebnik opravilo oskrbo Mednarodne vesoljske postaje s kapsulo Dragon. Kot prvo je, kot rečeno, varno vrnilo prvo stopnjo rakete nazaj na tla po orbitalnem poletu. Zdaj pripravljala različico Dragona za posadko. Nasa jih želi zase - poleg plovil še dveh drugih podjetij - da bi si povrnila zmožnost prevoza ljudi na ISS. Za to storitev že leta plačuje Rusiji.
Predvidoma čez nekaj mesecev bo SpaceX prvič preizkusil dolgo napovedovano težkonosilno raketo Falcon Heavy, ki bo takrat najsilnejša na svetu. Ne bo pa najmočnejša v zgodovini, saj jo med drugim presega veteran Saturn V, ki je pred desetletji proti Mesecu pošiljal kapsule Apollo.
Že leta 2018 do Lune in Marsa?
Podjetje SpaceX ima tudi širše načrte. Njegov prvi mož je pred kratkim napovedal, da bo že prihodnje leto na Mars poslal prilagojeno različico Dragona, Red Dragon, ki naj bi na rdečem planetu tudi pristal. To bi bil še en zgodovinski dosežek. To bi bil prvi zasebnik s pristankom na Marsu (to je do zdaj uspelo le dvema državama), pa še najtežji, saj do zdaj tam ni končalo še nič niti približno sorodne mase.
Še več. Prav tako leta 2018 naj bi poslal dva vesoljska turista na pot okoli Meseca. To bi bil prvi odhod ljudi zunaj sfere nižje orbite Zemlje (okoli 300-400 kilometrov višine) po letu 1972. Načrt je časovno in izvedbeno tako agresiven, da so številni strokovnjaki na področju izrazili dvome o njem. Z vidika napredka pri raziskovanju vesolja bi bilo še posebej skrb vzbujajoče, če bi morebiti premalo pripravljena misija povzročila smrtne žrtve.
Za večplanetarno človeštvo
Njegov dolgoročni načrt je ustvariti kolonijo z več tisoč ljudmi na Marsu do leta 2050. Poleg zaslužka za to navaja antropofilske razloge. Človeštvo bo na Zemlji prej ali slej izumrlo, za preživetje pa se mora čim prej spremeniti v večplanetarno vrsto, trdi. Stopnja razvoja civilizacije, ki omogoča selitev drugam, je posledica milijonov let razvoja. Okno za selitev pa se bo morda kmalu zaprlo, pa naj bo zaradi globalnega segrevanja, nevarnosti umetne inteligence, nuklearne ali kakšne naravne katastrofe. Zato ga je treba izkoristiti, trdi v ZDA preseljeni Južnoafričan.
Ena ključnih predpostavk za vse te načrte je drastično znižanje stroškov potovanj v vesolje, ponovna uporaba raket pa eden ključnih faktorjev pri znižanju.
Načrti so izjemno ambiciozni. A do zdaj je Musk dokazal, da je izpolnil praktično vse napovedi, čeprav nekatere s časovnim zamikom.
Imel je tudi nekaj večjih neuspehov. Kar nekaj falconov 9 je eksplodiralo, zadnjič kar na ploščadi dan pred vzletom.
Musk sicer stoji tudi za električnimi avtomobili Tesla, številnimi projekti na področju umetne inteligence ter svežem iskanju vmesnika možgani-računalnik; znan je še po soustanoviteljstvu v PayPalu.
Nasa z Orionom in SLS-om
Početja podjetja SpaceX v manjšo zadrego postavljajo Naso, ki ima podobne načrte na drugi opremi, le izvedba je postavljena bolj v prihodnost - in tudi dražja je. S kapsulo Orion in raketo SLS, ki bo ob uporabi po nosilnosti presegla Falcon Heavy, namerava čez nekaj let izvesti prvi, poskusni polet okoli Meseca brez posadke.

Musk je član odbora strateških svetovalcev ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je Nasi proračuna za letošnje leto ni spremenil. Večje spremembe, o katerih so špekulirali pred njegovim nastopom, morda še prihajajo. Vsekakor pa je njegova ekipa dala precejšen poudarek spodbujanju razvoja zasebnega sektorja vesoljske industrije.
Bezos ima podobne načrte
Znotraj zasebnega sektorja se razvija manjše rivalstvo med podjetjem SpaceX in podjetjem Blue Origin v lasti Jeffa Bezosa, znanega po Amazonu. Blue Origin je SpaceX prehitel s prvim pristankom rakete in ponovno uporabo. A to je storil z manjšo raketo, ki ni letela v vesolje. Zdaj ima v razvoju težkonosilko New Glenn, ki naj bi bila po zmogljivosti podobna raketi Falcon Heavy. Uporabljal naj bi jo za turistične polete okoli Lune in nazaj.
Video 1: Prenos v živo

Video 2: Posnetek pristanka na kopnem

Video 3: Pristanek na ploščadi z druge perspektive