Predhodne raziskave so pokazale, da bi na Venerini atmosferi, kjub ekstremnim temperaturam na površju planeta, lahko obstajalo življenje mikroorganizmov. Vendar pa Chandra Wickramasinghe in Janaki Wickramasinghe iz kardifskega centra za astrobiologijo menita, da bi lahko mikrobe iz Venere odpihnil v Zemljino atmosfero. Njune ugotovitve slonijo na podatkih, ki jih je zbralo plovilo Venus Express, ki ga je Evropska vesoljska agencija v vesolje izstrelila leta 2005.
Podatki o Veneri:
Oddaljenost od Sonca: 108,200,000 km
Premer: 12,103 km
Dolžina Venerinega leta: 224.7 Zemljinih dni
Atmosfera: 96% ogljikovega dioksida, 3% dušika
Temperature na površju Venere dosežejo 464 stopinj Celzija
Lun Venera nima
Venera je najsvetlejši objekt na nebu, če ne štejemo Sonca in Lune
Chandra Wickramasinghe in Janaki Wickramasinghe menita, da bi v določenih pogojih iz višav v Venerini atmosferi s pomočjo izjemno močnih vetrov prišli v Zemljino atmosfero, pot pa bi lahko trajala od nekaj dni do nekaj tednov. Vendar pa bi moralo biti Sonce v tem primeriru primerno poravnano, kar se je nazadnje zgodilo leta 2004, naslednjič pa bo to leta 2012.
Wickramasinghe še pojasnjuje, da sta se o Zemlji in Veneri pogosto govori kot o sestrah zaradi njunih geoloških posebnosti. Tokratna študija pa predpostavlja, da imata sestri tudi skupne biološke značilnosti. Poleg tega imata skoraj enako velikost in maso.
V izsledke raziskave pa precej dvomi Fred Taylor iz oxfordkse univerze, ki pravi, da se ideja o življenju v Venirinih oblakih, kjer sta temperatura in zračni pritisk enaka kot na Zemlji, vseskozi pojavlja, a po njegovem mnewnju ni preveč verjetna. Tudi temu, da bi močni vetrovi odpihnili življenje z Venere na Zemljo, ne verjame.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje