V raziskavi so preučevali možgane 32 prašičev, ki so jih štiri ure po zakolu priključili na poseben sistem, narejen na univerzi Yale. Skozi možganske celice so nato spustili sintetično kri, ki je vsebovala kisik in zdravila za upočasnjevanje oziroma ustavitev smrti možganskih celic. Prašičji možgani so bili na "koktajl" priključeni šest ur, je poročal BBC.

Po tej terapiji je raziskava, objavljena v reviji Nature, pokazala zmanjšano število odmrtih možganskih celic, obnovo krvnih žil in tudi nekaj možganskih dejavnosti. Vendar ni bilo širše zaznane električne dejavnosti možganov, ki bi lahko pomenila zavest. Torej so bili možgani v temelju še vedno mrtvi.

Možgani odmirajo daljši čas
Raziskava je kljub temu pokazala, da možgani ne odmrejo takoj, to je hitro in nepovratno od trenutka, ko je ustavljen dotok kisika oziroma krvi. "Smrt celic v možganih nastopi v daljšem časovnem obdobju, kot smo domnevali do zdaj. Kar smo videli, je, da je proces odmiranja celic postopen in daljši, poleg tega pa se nekateri procesi lahko preložijo, ohranijo ali obrnejo v nasprotno smer," je dejal Nenad Sestan, profesor nevroznanosti z univerze Yale.

Znanstveniki sicer upajo, da jim bodo ugotovitve raziskave dolgoročno pomagale pri zaščiti možganov ob travmah, kot so možganska kap, pomanjkanje kisika ob rojstvu ali alzheimerjeva bolezen.