Iztekajoče se leto je bilo v veliki meri posvečeno reševanju hude javnozdravstvene krize, ki jo je povzročil razmah bolezni covid-19. Vpliva pandemije in ukrepov zoper njo ne čuti le zdravstvo, ampak se odraža na različnih družbenih sferah. Omejitve gibanja in delovanja so radikalno posegle tudi v zasebnost vsakega posameznika – spremenili so se vzorci dela in vedenja ljudi, upočasnila se je mobilnost, potrošniške izkušnje pa so se digitalizirale. Posledice so zaznavne tudi na področju kriminalitete. Te se odražajo v spremembah glede delovanja policije, tožilstva, sodstva in delovanja izvršilnih kazenskopravnih institucij.

Koronski čas je konkretneje prinesel zgolj obravnavo nujnih kazenskopravnih zadev na sodiščih, zaradi povečane nevarnosti širjenja bolezni je vlada zavodom za prestajanje kazni omogočila predčasne odpuste zapornikov ipd. Medijska poročanja pa so izpostavljala tudi spremenjene trende na področju kriminalitete in postregla s podatki o upadu števila določenih kaznivih dejanj v Evropi in tudi drugje po svetu. Nekatera največja mesta, kot so New York, San Francisco in Los Angeles, so zaznala najmanj 12-odstotni in največ 52-odstotni upad nasilnih in premoženjskih kaznivih dejanj. Na drugi strani pa se je povečalo število tistih, povezanih z družinskim nasiljem.

Med prvim zaprtjem največji upad gospodarskega kriminala

Raziskovalcem s področja kriminologije spremenjene razmere odpirajo nove dimenzije preučevanja te tematike. Sodelavci Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani so tako še pred koncem prvega vala epidemije objavili študijo, v kateri so pod drobnogled vzeli obdobje med 13. marcem in 13. aprilom in ga primerjali z enakim obdobjem lani. Pri skupnem številu zaznane kriminalitete med primerjanima obdobjema posebnih odstopanj niso zaznali. Je pa bilo v celoti izvršenih le 70 kaznivih dejanj manj, kar v odstotkih pomeni 1,5-odstoten padec.

Bolj očitni upadi pa so bili pri gospodarskih kaznivih dejanjih in kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost, pooblastila in javna sredstva. Pomembnejši upad so zaznali tudi pri kaznivih dejanjih zoper človekovo zdravje, kamor sodijo denimo kazniva dejanja v povezavi z mamili, ter pri dejanjih zoper javni red in mir.

Več tatvin, groženj in nasilja

Na drugi strani pa je podrobnejši pogled po skupinah kaznivih dejanj pokazal porast dejanj tatvine in velike tatvine, nekaj več je bilo tudi poškodovanj tuje stvari. "Grobo lahko ocenimo, da je porast neskladen s siceršnjim upadanjem števila kaznivih dejanj tatvine in velike tatvine, ki smo ga ugotavljali zadnja leta na letni in tudi na mesečni ravni," so ob objavi ugotivitev študije pojasnili na inštitutu.

Za realno oceno vpliva pandemije covida-19 in ukrepov zoper njo na ta kazniva dejanja bo treba še nekoliko počakati, so opozorili v poročilu. "Oceniti pa je mogoče, da na tatvino in veliko tatvino trenutne razmere delujejo tako zaviralno (v smislu manj ljudi na kupu) kot pospeševalno (manj nadzora nad lastnino, daljša obdobja brez prisotnosti drugih ljudi)."

Porast v primerjavi z drugimi leti so zaznali tudi pri nekaterih drugih kaznivih dejanjih, ki jih policija uvršča med deseterico najpogostejših, in sicer pri grožnjah, zatajitvah in nasilju v družini. Kot so pojasnili, lahko predvsem prvo in zadnje kažeta na povečana trenja v medosebnih odnosih.

Med razlogi za povečano nasilje znotraj družinskega okolja so omenili že samo dejstvo, da so bile družine v času epidemije prisiljene več časa preživeti skupaj. A so v isti sapi dodali, da obdobje pandemije in ukrepov zoper njo ne pomeni povečanega tveganja le zaradi časovne dimenzije teh stikov, temveč tudi ali predvsem zaradi povečanega stresa ter razdražljivosti na strani storilcev kot tudi povečanega občutka nemoči in nezmožnosti iskanja izhoda na strani žrtev.

Koronakriza prinesla padec števila kaznivih dejanj,

Vpliv omejevalnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom na stanje kriminalitete zaznavajo tudi na Generalni policijski upravi (GPU). "Omejenost gibanja na občine, prepoved zbiranja večjih skupin in omejitev gibanja v nočnem času vplivajo na upad večine kaznivih dejanj, hkrati pa vplivajo na porast problematike znotraj družin oziroma skupnosti," so poudarili. Policija je tako od začetka januarja do 30. novembra obravnavala 48.776 kaznivih dejanj, za katera je bila podana kazenska ovadba, kar je za 3,1 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2019, ko so obravnavali 50.350 kaznivih dejanj.

Pri vseh obravnavanih kaznivih dejanjih največji delež (približno 65 odstotkov) predstavlja premoženjska kriminaliteta (tatvine, velike tatvine, ropi, roparske tatvine, avtomobilska kriminaliteta, požigi, kazniva dejanja zoper kulturno in naravno dediščino, goljufije in poškodovanje tuje stvari), pri kateri so ugotovili 4-odstotni upad v primerjavi z istim obdobjem lani. V že omenjenem obdobju so obravnavali tudi 7,2 odstotka manj tatvin, 1,4 odstotka manj velikih tatvin in 25,7 odstotka manj ropov.

Skoraj 13 odstotkov več kaznivih dejanj nasilja v družini

Vlomov, ki sicer spadajo med kazniva dejanja velikih tatvin, je letos za 1,5 odstotka več, kar je primerljivo z enakim obdobjem leta 2019. Največ omenjenih dejanj so storilci izvedli v stanovanjih, stanovanjskih hišah v naselju in zunaj naselja ter na parkiriščih. Ob tem na GPU-ju dodajajo, da so na začetku leta prijeli dve skupini tujih storilcev, v primeru katerih še vedno vodijo preiskavi, saj sumijo, da sta januarja in februarja izvedli več deset vlomov v stanovanja.

Višji pa je porast kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. V že omenjenem obdobju je policija obravnavala skupno 1346 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba, kar predstavlja 12,9 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem lani, ko se je številka ustavila pri 1233 primerih.

Polovica več ubojev, tretjina več umorov, četrtina več posilstev

V iztekajočem se letu pa je policija obravnavala 56,3 odstotka več kaznivih dejanj uboja, 33,3 odstotka več umora in 19,4 odstotka več posilstev, za 7 odstotkov se je znižalo število lahkih telesnih poškodb, za 9,1 pa hudih telesnih poškodb. Kot poudarjajo na GPU-ju, so na večje število omenjenih kaznivih dejanj vplivale tudi protikoronske omejitve, ki so v nekaterih primerih privedle tudi do povečanja nestrpnosti. Ker je število izvršenih primerov pri teh kaznivih dejanjih nizko, vsako dejanje pomeni večje statistično odstopanje, opozarjajo. "V zadnjem obdobju smo obravnavali tudi nekaj primerov napada zoper življenje in telo, kjer je najprej prišlo do spora v okviru zunajzakonske oziroma družinske skupnosti, v nadaljevanju do nasilja in celo do umora ter na koncu do samomora storilca," so povedali na GPU-ju.

Poziv h koncu "pandemije nasilja v senci"

Na velik porast nasilja v družinskem okolju je že spomladi opozarjal tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in vlade po vsem svetu pozval, da bo preprečevanje in odgovor na nasilje nad ženskami ključni del nacionalnih odgovorov na pandemijo covida-19. Ob tem je omenil tudi dejstvo, da se je v nekaterih državah število klicev na pomoč podvojilo. Zdravstveni delavci in policisti se ubadajo s pandemijo, lokalne skupine za podporo nimajo sredstev, nekatera zavetišča pa so se zaradi pandemije tudi zaprla, je tedaj orisal stanje.

Ob mednarodnem dnevu nasilja nad ženskami pa je poudaril, da so socialne in ekonomske posledice pandemije nesorazmerno bolj kot moške in dečke prizadele ženske in deklice ter jih izpostavile revščini, tveganje za nasilje nad njimi pa se samo še povečuje.

V letu 2020 kar dva trojna umora

Slovenijo so tudi v koronskem letu pretresali najhujši zločini, večinoma pa je šlo prav za družinske tragedije – od teh sta bila tudi dva trojna umora. Prvi se je zgodil v manjši vasi Škocjan v okolici Domžal. 24-letnik naj bi z večjim nožem do smrti zabodel babico, dedka in invalidsko upokojenega strica, nato pa poklical policijo in se na kraju dogodka okrvavljen tudi predal policistom. "Žrtve je večkrat zabodel v telo in tako porezal, da so na kraju dogodka izkrvavele," je junija pojasnjeval vodja oddelka za splošno kriminaliteto na ljubljanski policijski upravi Valter Zrinski.

Zoper mladeniča, ki naj bi zakrivil trojni umor, je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na začetku novembra vložilo obtožnico po prvi točki 116. člena kazenskega zakonika, ki govori o umoru na grozovit ali zahrbten način, za kar je zagrožena kazen najmanj petnajst let zapora. Policija pred tem 24-letnika ni obravnavala zaradi drugih kaznivih dejanj. Motiv za njegovo okrutno dejanje pa naj bi bil v dedovanju – umorjena stara starša naj bi kmetijo prepisala na brata obtoženega.

Pred več kot mesecem dni pa je 22-letnik z nožem in strelnim orožjem v vasici Dolgo Brdo blizu Janč ubil sestro, mamo in očeta, še pred prihodom policije pa si je sodil sam. Še vedno ostaja odprto vprašanje, kaj je mladeniča vodilo v ta nerazložljivi zločin. Domačini so družinske člane opisali kot prijetne in zgovorne, prav ničesar niso vedeli povedati o kakršnih koli prepirih in razprtijah, zato jih je dogodek še toliko bolj šokiral.

Nekaj dni predtem je Slovenijo pretresel še en dogodek; 51-letnik v Kopru naj bi partnerico napadel z nožem in jo vrgel iz devetega nadstropja stanovanjskega bloka, nato pa v smrt skočil še sam. Avgusta se je še ena družinska tragedija zgodila v Mali Račni, kjer je 44-letno žensko na pragu hiše zažgal njen mož. Na začetku leta pa sta odmevala še dva primera – januarja je v Grosupljem 44-letni moški ustrelil 27-letnico in si potem sodil sam. Konec februarja pa je 33-letnik na Dolenjskem z nožem ubil nekdanjo partnerico.

Umek: Tudi koronakriza ustvarja dejavnike za pojav takšnih dogodkov

"K nastanku takšnih dejanj velikokrat botrujejo alkohol, nasilje, ljubosumje in primeri dedovanja," razlaga profesor za kriminalistično psihologijo dr. Peter Umek in dodaja, da čeprav se kdaj zdi, da je družinskih tragedij v Sloveniji zelo veliko, pa teh primerov dejansko ni tako veliko. "Pri nas je umorov in ubojev razmeroma malo v primerjavi z drugimi razvitimi državami, tam je tega precej več, se pa pri nas veliko ubojev in umorov zgodi prav v krogu družine," dodaja. Po njegovem mnenju pa tudi koronakriza ustvarja kar nekaj takšnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na pojav takšnih dogodkov, pri čemer omeni izgubo službe, pomanjkanje denarja, večji nadzor, saj ljudje več časa preživijo skupaj. "Če so ljudje več časa skupaj, lahko pride posledično tudi do več kratkih stikov, to so dejavniki, ki lahko vplivajo na to, da se kaj zgodi. Koliko je bilo vpliva tega pri posameznih primerih, ki so se zgodili nedavno, pa je težko reči, saj bi za to potrebovali več podatkov."

Kaj pa ostala kriminalna dejanja? Umek meni, da je v trenutnih razmerah verjetno kar nekaj poskusov gospodarskega kriminala, spletnih goljufij, saj "kriminalci izkoriščajo naivnost, potrebe ljudi". "Marsikdo nasede, ni previden, zaupa, prevare se dogajajo tudi pri spletnih nakupih – vse to je posledica trenutnega stanja, verjetno so v ospredju še kakšne druge goljufije, posojanje denarja in vračanje tega z visokimi obrestmi, nasilje," ocenjuje sogovornik.

Pandemija in novi obrazi kriminalnih dejanj

Strokovnjaki s področja kriminologije po vsem svetu ocenjujejo, da je zaradi trenutnih izrednih razmer prišlo do sprememb v obsegu in strukturi kriminalitete. Kriminalne dejavnosti so v času izrednih razmer dobile nove ali pa zgolj spremenjene obraze.

Krizo javnega zdravja in njene gospodarske posledice so poleg posameznikov spretno izkoristile tudi organizirane kriminalne združbe in svoje delovanje prilagodile novim okoliščinam. Vedno več je informacij o kriminalnih mrežah, ki krepijo svoje delovanje na področju kibernetskega kriminala, trgovine z ljudi in korupcije v javnem sektorju.

Med najbolj izpostavljenimi področji so kibernetska kriminaliteta, nezakonita dobava ponarejenega in neustreznega blaga in različne vrste goljufij ter prevar, ki so pogosto povezane s premoženjsko kriminaliteto.

"Če se ozremo nazaj v zadnjih osem mesecev, lahko zasledimo, kako so zločinci negotovost in spremembe uporabili za identificiranje in izkoriščanje priložnosti, pri čemer so se osredotočili na posamezne državljane, podjetja in javni sektor. Na žalost bosta negotovost glede razvoja te pandemije in njen vpliv na naša življenja z nami ostali vsaj še nekaj prihodnjih mesecev. Kakor koli, spodbudno je videti učinkovito sodelovanje organov pregona znotraj EU-ja pri iskanju rešitev za varnostne izzive, povezane s covidom-19 v zelo kratkem času. Verjamem, da bomo imeli od sodelovanja v težkih okoliščinah koristi, ki presegajo trenutno zdravstveno krizo," je učinke covida-19 na obseg kriminalnih dejanj v posebnem poročilu pred mesecem dni orisala generalna direktorica Mednarodne organizacije kriminalistične policije (Interpol) Catherine de Bolle. Eden izmed poudarkov, ki izhaja iz omenjenega poročila, pa je tudi ta, da bi se lahko razmere s slabšanjem ekonomskega položaja v Evropi kvečjemu še zaostrile.

Dobovšek: Kriminaliteta se premika v gospodarstvo

Da organiziran kriminal še vedno deluje in da se je zelo hitro prilagodil koronskim razmeram, pa je pokazala tudi analiza kriminalitete v šestih državah zahodnega Balkana, ki jo je s sodelavcem opravil prof. dr. Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. "Povečala se je tudi neformalna ekonomija in vpliv neformalnih skupin na politiko. Glavna ugotovitev pa je, da imamo na tem območju, kar naj bi veljalo za vse tranzitne države, tudi za nas, šibke vlade, ki so podvržene vplivom neformalnih skupin, da imamo ranljivo gospodarstvo prav zaradi vseh teh zadev in da so težava mediji, njihovo lastništvo ter vpliv na medije. V dobi hibridnih ogrožanj imajo ti vedno večji vpliv," je pojasnil Dobovšek in dodal, da je zaznati premik kriminalitete v gospodarstvo.

"Uporablja se beloovratniška kriminaliteta, kar pomeni, da sodobne skupine uporabljajo strokovnjake za finance, pravo in piar, da je te, ki skušajo odkrivati − policisti, tožilci, finančne institucije pa tudi redki preiskovalni novinarji – strah pred povračilnimi ukrepi nadrejenih, izgubo službe in povračilnimi ukrepi v medijih."

In kako deluje organiziran kriminal v teh razmerah? "Organiziran kriminal deluje po mrežnem sistemu in se zelo hitro odziva na spremembe na trgu, hitreje kot legalne strukture – tako se vzpostavljajo nove veje tako distribucije droge kot drugih dobrin. Vse skupaj gre po načelu, da kar trg potrebuje, mi dobavljamo. Če je treba dobaviti droge, bodo to droge, če je povpraševanje po hladilnikih, bodo dobavili hladilnike, torej vse tisto, kar pač trg potrebuje," pojasnjuje profesor za področje kriminologije.