Avstrijski obrambni minister je v pogovoru za avstrijski časopis Kronen Zeitung izrazil pričakovanje, da bo Avstrija zaradi povečanja števila prebežnikov kmalu uvedla nadzor na meji z Italijo. Pri nadzoru meje naj bi, če bi število prihajajočih prebežnikov v Italijo naraščalo, pomagala tudi avstrijska vojska.

Za sodelovanje pri nadzoru meje je po Doskozilovih besedah v pripravljenosti 750 avstrijskih vojakov, 450 naj bi jih poslali iz Tirolske, druge iz avstrijske Koroške. Če bo treba, naj bi bili v celoti operativno sposobni v treh dneh, je še dejal avstrijski obrambni minister.

Avstrijsko obrambno ministrstvo je ob koncu tedna na Tirolsko že poslalo težko vojaško opremo, med njimi štiri oklepna vozila za zaprtje cest na območju mejnega prehoda na gorskem prelazu Brenner.

Italija na pogovor povabila veleposlanika
Italijansko zunanje ministrstvo je zaradi napotitve vojaštva na mejni prehod Brenner na pogovor povabilo avstrijskega veleposlanika v Rimu Reneja Pollitzerja. Italija je že lani opozorila, da bi nadzor na meji kršil evropsko zakonodajo o svobodi gibanja.

Italijanski notranji Marco Minniti je ostro kritiziral avstrijski načrt in dejal, da je globoko presenečen nad izjavami ministra Doskozila. Dejal je, da je avstrijska pobuda neupravičena in brez primere ter da bo negativno vplivala na sodelovanje med prijateljskima državama.

EK predlagala akcijski načrt za podporo Italiji
Evropska komisija je v zvezi z osrednjo sredozemsko prebežniško potjo predlagala akcijski načrt za podporo Italiji, zmanjšanje pritiska in povečanje solidarnosti. Gre za vrsto takojšnjih ukrepov, o katerih bodo v četrtek v Talinu razpravljali pravosodni in notranji ministri Evropske unije. Ker so razmere na osrednji sredozemski poti vedno bolj pereče, je komisija predlagala vrsto takojšnjih ukrepov, ki jih lahko sprejmejo države članice EU-ja, komisija in agencije EU-a ter Italija. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob tem dejal, da so izredne razmere v Sredozemlju realnost, ki ni niti nova niti prehodnega značaja.

"V zadnjih dveh letih in pol smo naredili ogromen korak na poti do resnične evropske prebežniške politike, vendar pereče razmere zdaj od nas zahtevajo, da močno pospešimo naše skupno delo in Italije ne prepustimo same sebi. Svoja prizadevanja moramo osredotočiti na solidarnost, tj. solidarnost s tistimi, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, ter z državami članicami, ki so najbolj obremenjene," je dejal Juncker.

Med ukrepi, ki jih predlaga Komisija, je povečanje zmogljivosti libijskih organov s projektom, vrednim 46 milijonov evrov, ki ga je pripravila skupaj z Italijo. Prav tako bo podprla vzpostavitev popolnoma operativnega centra za usklajevanje reševanja na morju v Libiji. Napovedala je tudi povečanje financiranja za upravljanje migracij v Italiji z dodatnimi 35 milijoni, ki se bodo lahko uporabili takoj. Prav tako je pripravljen nabor evropske mejne in obalne straže za hitri odziv, ki ga sestavlja več kot 500 strokovnjakov za vračanje.

Države članice bi po mnenju Evropske komisije morale v veliko večji meri prispevati v Skrbniški sklad EU-Afrika, pospešiti premestitve iz Italije, skupaj z Evropskim parlamentom pospešiti razprave o reformi dublinskega sistema za dodeljevanje prošenj za azil v EU-ju in mobilizirati svoje zmogljivosti za vračanje prebežnikov brez urejenega statusa iz Italije. Italiji pa je Komisija naložila, naj sestavi kodeks ravnanja za nevladne organizacije, ki izvajajo dejavnosti iskanja in reševanja v Sredozemlju, ter izpolni svoje zaveze glede premestitev.