Voditelji EU-ja so v sklepih o migracijah, ki so jih sprejeli prvi dan dvodnevnega vrha, ponovno poudarili, da je treba zagotoviti, da se v celoti vrnemo nazaj k schengenu, je po koncu zasedanja Evropskega sveta dejal Cerar.

Tam, kjer še obstaja začasni nadzor na notranjih mejah v okviru schengena, je treba ugotoviti, kje je še potreben. Kjer pa bo začasni mejni nadzor še nekaj časa ostal, pa je treba ta nadzor prilagoditi dejanskim razmeram na terenu, je poudaril.

Premier je ob tem izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija sprejela objektivna merila, po katerih bo v prihodnje dovoljevala takšen začasen nadzor na mejah znotraj schengena. "Vsekakor Slovenija meni, da tam, kjer objektivnih razlogov za to ni, takega nadzora ne sme biti," je dejal v izjavi za slovenske novinarje.
Avstrijci ne bodo ovirali prehoda čez mejo
Cerar se je ob tem pogovarjal tudi z avstrijskim kanclerjem Christianom Kernom. Ta mu je zagotovil, da bo v primeru nadaljevanja začasnega nadzora meje nadzor prilagojen dejstvu, da Slovenije ta hip ne prečkajo prebežniki v velikem številu.

"Od Avstrijcev pričakujemo, da v vsakem primeru ne bodo zaustavljali normalnega pretoka na mejah, takšno je tudi zagotovilo, ki sem ga dobil od kanclerja Kerna, ki razume, da vsako zapiranje meja povzroči škodo gospodarstvu, dobrim medsosedskim odnosom," je dejal Cerar.
Dotaknil se je tudi predloga novele zakona o tujcih. Vlada ga bo obravnavala, ko ga bo prejela od pristojnega ministrstva, je dejal Cerar. Kdaj natančno bi to lahko bilo, ni razkril. Je pa ob tem opozoril, da gre za občutljivo zakonsko besedilo, zato je zahteval, da se preuči, ali so predlagane rešitve skladne z ustavo.

V primeru ponovnega velikega števila prihodov prebežnikov bi Avstrija namreč lahko zaprla meje in Slovenija bi postala žep, je dejal. "Zato razmišljamo, kako bi s spremembo zakona o tujcih za takšen primer našli ustrezno rešitev, ki bi glede prosilcev za azil uveljavila neke druge, strožje standarde," je pojasnil. Kakšni bodo ti standardi, bodo govorili na vladi, ko bodo prejeli predlog zakona, ki pa bo moral, kot rečeno, prestati še ustavnopravno presojo.

Postavljanje ograje poteka naprej
Vlada sicer nadaljuje postavitev ograje, trenutno pa jo postavlja na avtocesti v bližini mejnega prehoda Gruškovje, gre pa za navadno ograjo z bodečo žico na vrhu. Po poročanju portala maribor24.si naj bi bil cilj popolna zapora meje ob morebitnem novem prihodu velikega števila prebežnikov. Sicer pa so z vlade sporočili, da so do zdaj postavili 183,5 km t. i. začasnih tehničnih ovir, in sicer od mejnega prehoda Gibina v občini Razkrižje do doline reke Dragonje v občinah Piran in Koper.

Panelne ograje tako postavljajo na območju policijskih uprav Murska Sobota, Maribor, Celje, Novo mesto, Ljubljana in Koper. Na MNZ-ju so pojasnili, da je postavljanje ograje na Gruškovju del vladnega načrta (ta je sicer zaupen), po istem načrtu pa so ograjo ponekod tudi odstranili in jo nadomestili s panelno ograjo v skupni dolžini 27,5 km, dela pa nadaljujejo. V bližini Gruškovja bo panelna ograja postavljena v dolžini okoli 700 m se pravi po mejni črti.

"Če bi prišlo do možnosti ponovnega migracijskega vala, se bo mejni prehod zaprl," je danes ob robu seje mariborskega mestnega sveta povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga in dodal, da bodo naredili vse, da ne bo prišlo do ogrožene varnosti državljank in državljanov.

V naslednjih dneh bodo postavitev ograje nadaljevali še "na nekaterih ključnih območjih, na katerih bi lahko glede na lanske izkušnje prišlo do poskusov množičnega prihajanja na ozemlje Slovenije". Kje točno, tudi Špenga iz varnostnih razlogov ni želel povedati.