Nemčija, ki je lani sprejela 1,1 milijona prebežnikov, je začela tiste, ki ne želijo zaprositi za azil, vračati v Avstrijo. Avstrija se je tako znašla pod bremenom, da bo morala sprejeti vse v Nemčiji zavrnjene prosilce za azil, česar pa, tako kot njena severna soseda, ne želi storiti.
"Nemčija mora biti poštena ob dejstvu, da njena vrata za vse begunce niso več brezpogojno odprta" in "treba se bo odpovedati neomejeni kulturi dobrodošlice," je dejala za avstrijski časopis Kronen Zeitung avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, ki je imela v mislih odločitev nemške kanclerke Angele Merkel o prekinitvi strogega preverjanja prebežnikov. A Nemčija je vmes ponovno uvedla določeno stopnjo preverjanja.
Avstrijska ministrica je zato danes pozvala k srečanju nemške kanclerke in avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna, da bi razpravljala o vedno bolj nekoordiniranem odzivu na prihode prebežnikov.
Tudi Avstrija bi prebežnike zavračala že na meji
Faymann je v preteklosti javno že izrazil svoje mnenje za ostrejši nadzor državne meje. "Če nekdo ne bo verodostojno povedal, zakaj želi priti v Avstrijo, ga tudi ne bomo spustili v državo," je bil jasen. Ob tem pa je avstrijskim ministrstvom za obrambo, notranje in zunanje zadeve že naročil, naj preverijo pravno podlago za zavračanje ekonomskih migrantov na sami meji. "Nikogar nisem povabil, nikogar ne vabim in tudi vlada ni nikogar povabila," je še dejal avstrijski kancler.
Med tem pa njegov namestnik Reinhold Mitterlehner, iz vrst socialnih demokratov (ÖVP) vztraja pri stališču, da mora Avstrija postati manj privlačna za prebežnike z vidika socialne podpore. Tudi vojni begunci in ne samo ekonomski migranti želijo po besedah Mitterlehnerja v Avstrijo priti iz ekonomskih vzgibov, meni Mitterlehner, ki poudarja, da mora Avstrija postaviti zgornjo mejo števila prebežnikov, ki vstopijo v državo.
Nemčija z načrtom za hitrejši izgon tujcev
Nemška ministra za notranje zadeve Thomas de Maiziere in pravosodje Heiko Maas sta predstavila smernice za zaostritev zakonodaje, po kateri bi iz države lahko hitreje izgnali tujce, ki bi bili obsojeni za kaznivo dejanje; izgon bi veljal za vse tujce, ki bi bili zaradi povzročitve telesne poškodbe, umora, posilstva, spolnega napada ali požiga obsojeni na več kot leto dni zaporne kazni. Dozdajšnja zakonodaja je ukrep deportacije predvidevala za kazniva dejanja nad dve leti zaporne kazni, po novem pa bi izgon veljal tudi za pogojne kazni.
"To je težek, a pravi odgovor države," je dejal de Maiziere in dodal, da bi ti predlogi lahko predstavljali tudi temelj prepotrebne pravosodne reforme v Nemčiji. Maas pa je dodal, da morajo v Nemčiji kriminalce konsistentno kazensko preganjati. Ministra sta še napovedala, da bosta zakonski osnutek predstavila čim prej. De Maiziere ga želi predstaviti vladi še ta mesec. Tudi Angela Merkel meni, da bi moral predlog zakona začeti veljati čim prej, zato se je zavzela, da bi ga bundestag sprejel po hitrem postopku.
Italija: EU mora izbrati
Evropa mora izbrati med schengenskim območjem in svojo dublinsko uredbo, ki ureja azilne postopke v EU, je pozvala Italija, ker da schengen in dublinska pravila zaradi aktualne migrantske krize nista več združljiva. "EU ima dve možnosti. Ali bo trpela posledice migrantkih tokov ali pa jih bo poskušala nadzorovati," je dejal povedal italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni. "EU lahko migrantske tokove nadzira, če ravna enotno in ugotovi, da pravila, ki so bila postavljena pred četrt stoletja, niso več primerna za tokove, ki smo jim priča danes," je povedal Gentiloni. V Italijo je od začetka 2014 prišlo okoli 320.000 prebežnikov.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
