Vodja slovenske diplomacije je na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko pojasnjeval podrobnosti o t. i. jadranski migracijski poti, ki jo je premier Miro Cerar prvič omenil v petek na srečanju voditeljev EU-ja.

Na vprašanje predsednika odbora Jožefa Horvata (NSi), koliko resnice je v premierjevih navedbah, je pojasnil, da se je v zadnjem času zaznalo, da je zlasti organizirani kriminal začel uporabljati poti čez Istro za nezakonite vstope v Slovenijo. Tudi statistika po njegovih besedah kaže, da je bil tam povečan obseg nezakonitih prehodov. Številke naj bi se vrtele okrog 560, "prej pa so bile te številke dejansko minorne", je dejal.

Minister je ob tem ponovil, da gre bolj za bojazen, da se ne bi tam zgodila množična migracijska pot. "Po navadi se to zgodi na takšen način, da organizirani kriminal najprej začne ilegalne prehode, če vidijo, da zadeva dobro deluje, pa lahko hitro pride do množične migracijske poti," je še dejal Erjavec.

Uradno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah
Evropska unija je dokončno potrdila trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem območju, tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo. Znano je, da je Slovenija ukrepu, ki velja do 12. maja, nasprotovala - Cerar je tako v petek na srečanju voditeljev EU-ja znova poudaril, da bi bila rešitev za nadzor prehajanja meja skupna akcija EU-ja, zlasti učinkovit nadzor zunanje meje Unije, saj bo šele to omogočilo normalno delovanje schengena.

Hrvati o jadranski poti ne vedo nič
"Predvsem pa se je odprla tudi pot po Jadranskem morju proti Istri. Ne gre za nekaj, kar nas ne bi neposredno zadevalo," je Cerar opozoril v petek. Le nekaj ur pozneje se je oglasil hrvaški premier Andrej Plenković, ki je Cerarjeve izjave ovrgel s trditvijo, da ni zaznal kakšne razprave o "jadranski poti" ali da bi slovenski premier na sestanku kaj rekel o tem. Dodal je, da niti nima kot predsednik vlade nobenih informacij varnostnih služb o kakršnikoli odprti jadranski poti.

Tudi slovenska policija ni zaznala nobenih nezakonitih prehodov meje po morju, je v petek poročala TV Slovenija.

Avstrijski minister: Balkanska begunska pot še vedno ni zaprta
Avstrijski obrambni minister Hans-Peter Doskozil je medtem v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časopisa Welt poudaril, da balkanska begunska pot še vedno ni zaprta tako, kot bi morala biti, zato Avstrija s še 15 državami ob balkanski poti in višegrajsko četverico načrtuje tesno sodelovanje za pripravo nove "ofenzive varovanja meja na Balkanu".

"Mislimo, da EU doslej ni v zadostni meri varoval zunanjih evropskih meja," je dejal Doskozil in dodal, da ob balkanski poti "žal še vedno obstajata občutna aktivnost kriminalnih tihotapcev ljudi in nezanemarljivo število migrantov". V Avstrijo po njegovih besedah vsak teden po tej poti še vedno pride med 500 in 1.000 migrantov.

Ne zaupa Erdoganu
Doskozil je prepričan, da se ni mogoče zanašati na dogovor o upravljanju begunskih tokov, ki ga je EU pred dobrim letom dni sklenil s Turčijo. "Zdaj se moramo intenzivneje pripraviti na to, da bi lahko vlada v Ankari znova dvignila zapornice," je dejal in dodal, da je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan s tem že večkrat zagrozil. "Erdogan ni nikakršen zanesljiv partner EU-ja," je dodal avstrijski obrambni minister. Zato Avstrija z omenjenimi državami načrtuje tesnejše sodelovanje v okviru omenjene "ofenzive varovanja meja".