Komisija opozarja tudi na stalen napredek pri izvajanju marčevskega begunskega dogovora EU-ja in Turčije, ki močno omejuje prihod prebežnikov iz Turčije na ozemlje EU-ja, "herkulska" prizadevanja Italije in Grčije ter rekordno število premeščenih beguncev v novembru.

Komisija tako kljub zaostrenim odnosom med EU-jem in Turčijo poroča o "stalnem napredku" pri izvajanju begunskega dogovora, a ob "številnih izzivih". Od sprejetja dogovora je v povprečju 90 prihodov prebežnikov v Grčijo na dan, medtem ko jih je bilo oktobra lani v enem dnevu tudi 10.000, pojasnjujejo v Bruslju.

Napredek, kot razvoj ocenjuje komisija, je opazen tudi pri vračanju prebežnikov iz Grčije v Turčijo. Od prejšnjega poročila so vrnili dodatnih 170 ljudi, s čimer se je skupno število vrnjenih ljudi zvišalo na 1.187. Komisija vračanje označuje za prepočasno in izpostavlja pritisk na grške otoke.

Ustavitev postopkov proti Italiji in Grčiji
Zaradi "herkulskih prizadevanj" Italije in Grčije pri soočanju s prihodom prebežnikov v minulih mesecih je komisija ustavila postopke proti tema državama zaradi neustreznega jemanja prstnih odtisov in registracije prebežnikov, je povedal evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

Komisar je izpostavil tudi, da je bil november z več kot 1.400 premestitvami rekorden mesec pri izvajanju načrta za premeščanje beguncev iz Grčije in Italije v druge članice Unije, v okviru katerega naj bi članice EU-ja do jeseni prihodnje leto premestile 160.000 beguncev.

Skupno je bilo doslej premeščenih 8.162 ljudi, od tega 6.212 iz Grčije in 1.950 iz Italije. Slovenija je v okviru sheme za premeščanje beguncev v Uniji po podatkih komisije doslej sprejela 23 oseb iz Italije in 101 iz Grčije. Spomnimo, Italija je do 28. novembra sprejela 171.299 prebežnikov, ki so se prek Sredozemskega morja odpravili na čolnih in ladjah. Samo na grških otokih pa je v taboriščih več kot 16.000 prosilcev za azil.

Komisija sicer ocenjuje, da je mogoče premestiti vse upravičene prosilce do septembra prihodnje leto. Za dosego tega cilja bi morale članice odslej izvesti vsaj 2.000 premestitev na mesec iz Grčije in 1.000 iz Italije, od aprila prihodnje leto pa vsaj 3.000 iz Grčije in 1.500 iz Italije.

Komisija je zadovoljna tudi z izvajanjem sheme za preseljevanje beguncev iz tretjih držav v Unijo. V okviru te sheme so jih doslej preselili 13.887, medtem ko naj bi jih v skladu z dogovorom julija lani do jeseni prihodnje leto preselili 22.504. V okviru dogovora EU-ja in Turčije so doslej preselili 2.761 beguncev iz Turčije v EU. Slovenija je v okviru te sheme po podatkih komisije sprejela 20 oseb.

Komisija še ne razmišlja o sankcijah proti članicam
Komisar Avramopulos poudarja, da so se sprva zelo slabi rezultati v minulih dveh mesecih precej izboljšali in da bo kmalu mogoče reči, da shema za premeščanje beguncev v Uniji deluje. Zato komisija za zdaj tudi še ne razmišlja o sankcijah proti članicam, ki niso dejavne na tem področju.

Avstrija, Danska, Madžarska in Poljska po navedbah komisije doslej niso sprejele še sploh nobenega begunca, ne v okviru sheme za premeščanje ne v okviru sheme za preseljevanje. Za Avstrijo zaradi velikega prihoda prebežnikov sicer velja delni začasni suspenz pri izvajanju načrta za premestitev.

Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je dejal, da je napredek očiten tudi v prizadevanjih grških oblasti pri odpravljanju pomanjkljivosti v azilnem sistemu, kar omogoča priporočilo ponovnega postopnega uveljavljanja dublinske uredbe v Grčiji od 15. marca prihodnje leto.

Dublinska uredba določa, da je treba prošnjo za azil obravnavati v prvi državi vstopa v EU. V skladu z odločitvama Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU-ja iz leta 2011 je Grčija zaradi sistemskih pomanjkljivosti pri obravnavi beguncev izvzeta iz te uredbe, kar onemogoča delovanje evropske azilne politike.

Komisar Avramopulos, ki prihaja iz Grčije, je sicer zatrdil, da vračanje prebežnikov iz drugih članic v Grčijo ne bo veljalo za nazaj, temveč le za tiste, ki bodo prišli v druge članice Unije iz Grčije od sredine marca 2017 naprej. Poudaril je tudi, da bo to veljalo le pod določenimi pogoji in le za nekatere kategorije prebežnikov.

Avramopulos je še poudaril, da kljub napredku t. i. begunske krize ni konec in da je treba nadaljevati prizadevanja za oprijemljive rezultate, ki bodo omogočili ponovno normalno delovanje schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah, kar je eden ključnih ciljev evropskega migracijskega načrta.