Slovenska vojaška ladja Triglav je iz morja rešila približno 60 ljudi. Fotografija je simbolična. Foto: EPA
Slovenska vojaška ladja Triglav je iz morja rešila približno 60 ljudi. Fotografija je simbolična. Foto: EPA
false
Obalo Italije je v celotnem lanskem letu doseglo 170.000 ljudi, letos do zdaj pa 150.000. Foto: Reuters

Kot je sporočila italijanska obalna straža, so rešeni prebežniki skušali s plovili doseči italijansko obalo. Samo v soboto so v devetih ločenih akcijah na varno pripeljali 1.123 prebežnikov, ki so poskušali Sredozemsko morje prečkati z ribiškimi ali gumijastimi čolni.

Čeprav se je t. i. prebežniški val proti Evropi v zadnjih dneh nekoliko umiril, se je zdaj zaradi lepega vremena znova povečal, kar so izrabili tihotapci ljudi.

V reševanju je sodelovalo več ladij italijanske obalne straže, mornarice in tudi nemške vojaške ladje, ki sodelujejo v evropski operaciji Sophia oziroma prej Eunavfor Med, namenjeni reševanju ljudi na morju in boju proti tihotapcem ljudi.

Ladja Triglav iz čolna rešila 60 ljudi
Ljudi v Sredozemskem morju je reševala tudi slovenska vojaška ladja Triglav. Slovenska vojska je na družbenem omrežju Twitter objavila, da je posadka Triglava s poškodovanega gumijastega čolna rešila približno 60 ljudi. Triglav s 37-člansko posadko od 19. oktobra sodeluje v evropski operaciji Sophia.

Število prebežnikov, ki so letos Italijo dosegli prek morja, je sicer za okoli 12 odstotkov nižje od lanskega v celotnem letu. Leta 2014 jih je tako Italijo doseglo 170.000, letos pa do zdaj 150.000.

Francija in Nemčija za več nadzora
Pariz in Berlin sta medtem Evropsko komisijo pozvala, naj zaradi begunske krize in nevarnosti terorističnih napadov uvede "sistematičen nadzor državljanov EU-ja na zunanjih mejah območja schengena". Zunanja ministra obeh držav, Thomas de Maiziere in Bernard Cazeneuve, menita, da je nujna reforma schegenskih pravil ravnanja na mejah.

Ministra sta v skupnem pismu v četrtek evropskemu komisarju Dimitrisu Avramopulosu predlagala znatno okrepitev evropske agencije za zunanje meje Frontex. Agencija bi tako lahko na podlagi ocene tveganja hitreje posredovala ob večjih pomanjkljivostih na zunanjih mejah. V izrednih okoliščinah, ki ogrožajo splošno delovanje schengena, bi lahko Frontex tudi dal pobudo za uporabo sil za hitro posredovanje (Rabit), tudi če država članica ne bi zaprosila za to.

Glede na njun predlog naj bi imeli uradniki Frontexa tako dostop do podatkov EU-ja kot dostop do podatkov držav članic, pooblaščeni pa naj bi bili tudi za sistematično jemanje prstnih odtisov državljanov tretjih držav.

Komisija naj bi sicer 15. decembra predstavila ukrepe za t. i. zaščito zunanje meje, ki bo predvidoma vključeval predlog za vzpostavitev evropske obalne in mejne straže.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

Grška kriza v krizi
Grška kriza v krizi