Evropski parlament je prekinitev sicer podprl z nezavezujočo resolucijo. "Poslušajte me. Če boste šli še dlje, se bodo meje odprle. Imejte to v mislih," je Erdogan v govoru v Carigradu sporočil Bruslju. EU in Turčija sta marca s sporazumom uspešno zajezila balkansko pot več sto tisoč prebežnikov čez Egejsko morje proti zahodnim državam Evropske unije.

Ankara: EU ne izpolnjuje določil iz sporazuma
Po julijskem poskusu državnega udara v Turčiji in po obsežnih čistkah, ki so sledile, so se v EU-ju okrepili pozivi, da bi se morala pristopna pogajanja med Unijo in Ankare zaradi nedemokratičnih procesov v Turčiji prekiniti. To je v četrtek z resolucijo podprl tudi Evropski parlament.

Erdogan in drugi predstavniki vlade v Ankari so sicer že večkrat zagrozili z odpravo marčevskega sporazuma o preprečevanju prebežnikom, da iz Turčije pridejo v EU, ker da EU ne izpolnjuje tudi drugih določil iz tega sporazuma - od zagotavljanja obljubljenega denarja za oskrbo beguncev v Turčiji do neizpolnitve obljube o odpravi vizumov za turške državljane. V Bruslju so na drugi strani Ankaro vseskozi opozarjali, da mora izpolniti še kakšne druge pogoje, da bi se to zgodilo.

Komisija se ne odziva na "hipotetične scenarije"
V odzivu na Erdoganove grožnje je Evropska komisija sporočila, da ne bo komentirala "izjav o hipotetičnih scenarijih". Glavni govorec komisije Margaritis Schinas je dejal, da je EU v celoti zavezan izvajanju marčevskega dogovora s Turčijo, ki ga razume kot pogodbo vzajemnega zaupanja in vzajemnega zagotavljanja rezultatov.

V komisiji so napovedali, da bo prihodnjo sredo v Bruslju turški minister za evropske zadeve Ömer Celik, ki se bo sestal s podpredsednikom komisije Fransom Timmermansom in evropskim komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopulosom.

Grožnje ne vodijo nikamor
Na Erdoganove grožnje se je odzval tudi Berlin. Tiskovna predstavnica nemške kanclerke Angele Merkel je dejala, da grožnje ne vodijo nikamor. "Dogovor med Turčijo in EU-jem je po našem mnenju skupen uspeh, nadaljevanje tega dogovora pa je v interesu vseh deležnikov," je dejala predstavnica Merklove Ulrike Demmer. Na nemškem zunanjem ministrstvu so medtem poudarili, da ima vlada v Berlinu še vedno interes za tesno sodelovanje s Turčijo. Kritike, ki se jih izreka, na primer glede medijske svobode, ne spreminjajo dejstva, da si v Berlinu še naprej želijo dialoga, so dodali.

Kurz: Dogovor s Turčijo zgolj načrt B
Zunanji minister Avstrije Sebastian Kurz, ki se sicer kot edina članica EU-ja zavzema za prekinitev pristopnih pogajanj z Ankaro, je poudaril, da se Evropa ne sme pustiti izsiljevati in da mora biti samostojno sposobna zavarovati svoje meje. Kdor se zanaša zgolj na dogovor o migracijah, bo kmalu sam osamljen, je v sporočilu navedel Kurz. Po njegovem mnenju bi bilo napačno, da bi vodstvo EU-ja zaradi takšnih groženj ignoriralo jasno izraženo stališče Evropskega parlamenta proti nepremišljenemu nadaljevanju pristopnih pogajanj.

Dogovor s Turčijo je imel vedno dva pogoja - liberalizacijo vizumskega režima in pospešitev pristopnih pogajanj, je spomnil Kurz in nato poudaril, da je bilo vedno jasno, "da tega ne bomo mogli izpolniti". Povedal je še, da je sam vedno vztrajal, da je lahko dogovor s Turčijo zgolj "načrt B". "Načrt A mora biti lastno varovanje zunanje meje po avstralskem zgledu. Ne dobesedno avstralski model, temveč njegovo temeljno načelo. To je, da ilegalni vstop ni več povezan z vozovnico do Srednje Evrope. Vsakomur mora biti jasno, da bo, če se bo ilegalno podal na pot, ustavljen in zadržan v sprejemnem centru na zunanji meji EU-ja, kjer bo človeka dostojno oskrbljen in kjer se mu bo organizirala pot nazaj," je dodal vodja avstrijske diplomacije.

Brglez zaskrbljen nad razvojem odnosov
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je zaskrbljen nad razvojem odnosov med EU-jem in Turčijo. Upa, da bo razum prevladal nad čustvi in da se bodo čustva obeh strani spoštovala. Tudi Slovenija se mora po njegovem mnenju pripraviti razumno. "Razumno je treba sprejemati potrebne ukrepe, načrtovati vse možne scenarije in biti nanje pripravljen."