Ministri so Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi pravno in praktično podlago za možnost sprožitve 26. člena schengenskega zakonika. Poziv so ministri podali, saj kot je dejal nizozemski minister za migracije Klaas Dijkhoff, rekordni migracijski pritok ne pojenja, zdajšnji ukrepi začasnega nadzora na notranjih mejah schengena pa so časovno omejeni.

Prejšnji teden je bilo od evropskega vodstva slišati opozorila, da brez schengena niti evro nima smisla in da je le še dva meseca časa za omejitev prihoda beguncev v Evropo. Sredi maja se namreč izteče najdaljše obdobje, ko lahko Nemčija in Avstrija izvajata začasni nadzor v skladu z že uporabljenimi členi schengenskega zakonika. Gre za člene 23, 24 in 25, po katerih je mogoče začasni nadzor uveljaviti za največ osem mesecev.

Nemčija in Avstrija sta najprej ukrepali po členu 25. Ta omogoča uvedbo nadzora ob morebitnih nepredvidenih dogodkih, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost, sprva za deset dni in največ za dva meseca. Po izteku tega obdobja pa sta uporabili še člena 23 in 24, ki ob morebitni predvideni resni grožnji javnemu redu in notranji varnosti omogočata uvedbo začasnega nadzora za največ šest mesecev. Oba ukrepa skupaj torej dopuščata do osem mesecev nadzora.

Nemčija in Avstrija sta bili prvi, ki sta uvedli začasni nadzor na notranji meji. Sledila je Slovenija, ki pa je nadzor na notranji meji kmalu odpravila in začela na zunanji schengenski meji s Hrvaško postavljati žično ograjo. Trenutno začasni nadzor v skladu s členi 23, 24 ali 25 izvaja sedem schengenskih držav, poleg Avstrije in Nemčije zaradi prebežnikov še Švedska, Danska, Norveška in Malta, zaradi terorističnih napadov v Parizu pa tudi Francija.

Maja torej preostane le še nikoli uporabljeni člen 26. Ta ob morebitnih resnih pomanjkljivostih na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengena, dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji.

Pot do sprožitve 26. člena je sicer dolga. Traja najmanj tri mesece. Da bi omogočili podaljšanje začasnega nadzora v maju, se mora tako ves proces sprožiti že februarja. 26. člen razburja, saj ga je mogoče razumeti kot začasno izločitev Grčije iz schengena ali celo kot vzpostavitev minischengena, odvisno od tega, v kakšnem obsegu bi ga uporabili.

Avstrija svari, da je schengen tik pred propadom
Po zasedanju v nizozemski prestolnici je avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner posvarila, da je zaradi begunske krize schengensko območje pred propadom: "Vsi se zavedajo, da je obstoj schengenskega območja ogrožen in da se mora nekaj hitro zgoditi." Dodala je, da se to vidi pri ukrepih posameznih držav članic. Avstrija je že sprejela določene ukrepe in vzpostavila zgornjo mejo začasnih azilov. Dejala je, da je Dunaj preprosto moral ukrepati, saj je lani prejel 90.000 prošenj za azil.

"Vse več ljudi prihaja čez Grčijo in čez balkansko migrantsko pot ter želijo zavestno v Avstrijo, Nemčijo ali na Švedsko. To pomeni, da tu nimamo opravka z iskanjem zaščite, temveč z azilno optimizacijo. Če Grčija ne bo ukrepala, bo vse več držav članic poseglo po nacionalnih ukrepih in veliko jih bo sledilo primeru Avstrije," je dodala.

Po njeni oceni pritisk na Atene deluje, saj je Grčija že zaprosila za 100 ladij agencije EU-ja za zaščito zunanjih mej Frontex za nadzor morja med Turčijo in grškimi otoki, ki je najbolj priljubljena pot za prebežnike na poti v Evropo.

Juncker: Slovenske izkušnje so koristne
Medtem je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pozdravil predlog Mira Cerarja, naj vse članice EU-ja pomagajo Makedoniji pri zagotavljanju nadzora na meji z Grčijo. Pomoč bi obsegala napotitev policistov in opremo. Slovenske izkušnje so lahko po Junckerjevih besedah pri tem še posebej koristne.

Predsednik Evropske komisije se je v pismu odzval tudi na Cerarjev poziv k opredelitvi skupnih meril za vstop beguncev v EU. Spomnil je na dogovor z oktobrskega minivrha EU-ja in Zahodnega Balkana, da lahko članica zavrne vstop državljanu tretje države, če ta ne želi zaprositi za mednarodno zaščito.

Članice Unije bi po Junckerjevih navedbah tako dejansko morale zavrniti vstop na zunanji meji državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop in ki niso zaprosili za azil, čeprav so imeli priložnost za to. Enako velja po njegovih besedah za Makedonijo in druge nečlanice na balkanski poti.

Juncker je spomnil tudi na strinjanje držav na balkanski begunski poti, da ne spodbujajo poti beguncev ali migrantov k meji druge države v regiji. Politika puščanja beguncev skozi državo brez obveščanja sosednje države ni sprejemljiva, je še zapisal.

Države na balkanski begunski poti si prizadevajo upočasniti prihod prebežnikov z usklajenim postopnim zavračanjem vstopa dela teh ljudi. Ob robu današnjega zasedanja notranjih ministrov v Amsterdamu bo na pobudo Slovenije tudi sestanek sedmih držav na balkanski begunski poti, in sicer Avstrije, Grčije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Slovenije in Srbije.

Europol svari pred novimi napadi IS-ja
Evropski policijski urad Europol je v Amsterdamu opozoril pred novimi terorističnimi napadi v Evropi. Islamska država je razvila nove bojne zmogljivosti za izvedbo velikega terorističnega napada s posebnim poudarkom na Evropi, je povedal direktor urada Rob Wainwright ob zagonu novega protiterorističnega središča, ki je bilo vzpostavljeno za učinkovitejše sodelovanje med članicami v boju proti terorizmu.

Po ocenah Europola IS pri pripravi napadov meri predvsem na Francijo. Novo poročilo Europola kaže na spremembe v delovanju skrajnežev IS-ja, ki so odslej zmožni kadar koli izvesti niz kompleksnih in usklajenih napadov kjer koli po svetu. Njihova osredotočenost naj bi bila zlasti na lahke cilje, kar predstavlja civilna družba.