Veliko prebežnikov se je za pot v Nemčijo odločilo ravno zaradi povabila nemške kanclerke Angele Merkel, da so v Nemčiji vsi dobrodošli. Foto: Reuters
Veliko prebežnikov se je za pot v Nemčijo odločilo ravno zaradi povabila nemške kanclerke Angele Merkel, da so v Nemčiji vsi dobrodošli. Foto: Reuters
Prebežniki
Hrvaški mediji poročajo, da poteka sprejem beguncev in migrantov na meji s Srbijo, potem ko je Srbija okrepila policijske enote za organizacijo pretoka ljudi proti Hrvaški, bolje kot v prejšnjih dneh. Od začetka begunskega vala na Hrvaško pred 40 dnevi je v državo prišlo več kot 259.000 beguncev in migrantov. Foto: BoBo
Ranko Ostojić
Hrvaški notranji minister je dejal, da Hrvaška proti Sloveniji nikoli ni poslala več kot 6.500 ljudi na dan. Foto: Reuters

Stališče nemške kanclerke Angele Merkel (61) glede vala prebežnikov v Nemčijo ostaja enako: "Uspelo nam bo", pa čeprav temu vse pogosteje sledijo "če" in "ampak", poroča nemški Bild. Med t. i. civilnim dialogom, ko je v Nürnbergu odgovarjala na 60 vprašanj volivcev, je poudarila pomen večjega stika med Nemci in begunci, saj bi s tem presegli ovire na obeh straneh.

Poudarila je, da njeno vabilo, da so v Nemčiji vsi dobrodošli, velja od prvega dne, "seveda pa je to povabilo vezano na določena pravila". Dejala je, da bo večina beguncev v Nemčiji po vsej verjetnosti bivala tri leta. V tem času bi se morala vojna v Siriji končati in mnogi se bodo po njenem mnenju vrnili v državo in jo znova postavili na noge, "podobno smo že videli ob koncu vojne v Jugoslaviji". "Beguncev je res veliko, a nas je 80 milijonov," je dejala.

Zagreb pri oskrbi beguncev Ljubljani ponuja policijsko pomoč

Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je Sloveniji pri nadzoru meje ponudil pomoč hrvaških policistov, pa tudi pomoč pri oskrbi s šotori in drugo opremo za namestitev beguncev, je poročal hrvaški radio.

Ostojić je hrvaškim novinarjem v Opatovcu tudi pojasnil, kako naj bi uveljavili sklepe nedeljskega vrha EU-Balkan v Bruslju. Po navedbah hrvaškega radia je dejal, da bo šlo za verižno reakcijo v državah, ki so na balkanski begunski poti med Grčijo in Nemčijo. Kot primer je navedel, da če bo npr. Avstrija sporočila, da ne more sprejeti 12.000 beguncev, temveč manj, bi to pomenilo, da se bodo države dogovorile, koliko bi jih lahko sprejela vsaka naslednja država, kot so Slovenija, Hrvaška, Srbija, Makedonija in Grčija. "Če dogovora med državami ne bo, bo celoten verižni sistem padel v vodo," je še dejal Ostojić in poudaril, da v državah na balkanski begunski poti ne bodo namestili t. i. hotspotov, temveč počivališča.

Nov center v Slavonskem Brodu
Ostojić ni odgovoril na novinarsko vprašanje, kdaj bodi pripadniki Frontexa okrepili nadzor in popis beguncev na srbsko-hrvaški meji. Dejal je le, da so pripadniki Frontexa že leto dni na hrvaških mejah z BiH-om, Črno goro in Srbijo, na katerih spremljajo izvajanje nadzora na zunanji meji EU, je še poročal hrvaški radio. V skladu z nedeljskih dogovorom iz Bruslja, naj bi Frontex svoje ljudi razporedil v Šidu v Srbiji nedaleč od hrvaške meje. Zagreb in Beograd sta se prejšnji teden dogovorila, da bodo ljudi brez ustavljanja prevažali z vlakom ob meji proti zimskemu hrvaškemu prehodnemu begunskemu centru, ki ga pripravljajo v Slavonskem Brodu. Center naj bi odprli 2. novembra.

Za razmere krivi Grčijo
Izvorno odgovornost, tudi za poslabšanje slovensko-hrvaških odnosov, je Ostojić pripisal Grčiji, ki da kot schengenska država ne spoštuje pravil. "Številke kažejo, da Grki s svojih otokov izkrcavajo po 36.000 ljudi na dan. V tem trenutku prihaja do nedovoljenega premeščanja iz njihovih begunskih taborišč, pri čemer ni priliva iz Turčije, ki bi upravičeval takšne številke," je prepričan Ostojić.

"Grčija ima štiristo letal, šest fregat, ima najmočnejšo obalno stražo na Sredozemlju. Če bi hoteli, bi to lahko preprečili," je povedal in menil, da se Grčija na ta način maščuje Nemčiji in Evropi zaradi načina, kako se je reševala grška dolžniška kriza. To je pred osmimi meseci na zasedanju notranjih ministrov EU-ja nakazala tudi grška notranja ministrica, je dejal.

Hrvaška in Slovenija po njegovem mnenju krize ne moreta reševati drugače kot s prevozom prebežnikov, in to v šestih urah. "Ko smo to dosegli, smo stabilizirali položaj, ni bilo več gneče". V Hrvaško je danes do 15. ure vstopilo nekaj manj kot 6000 beguncev in migrantov, potem ko jih je v nedeljo prišlo okoli 10.000, je sporočilo hrvaško notranje ministrstvo. Ob 15. uri je bilo v začasnem prehodnem centru v Opatovcu 2780 ljudi, ki čakajo na organiziran prevoz z avtobusi in vlaki proti slovenski meji.

Poskus propagande
Hrvaški notranji minister je v intervjuju za slovenski časopis Delo zavrnil očitke Slovenije, da Hrvaška z begunci ravna neevropsko, da jih na mejo pošilja nenapovedano in jih celo sili v reko. To je zavrnil kot "poskus propagande" in dejal, da hrvaška policija po 35 dneh ni niti enkrat uporabila prisilnih sredstev proti 225.000 beguncem ali "kogar koli naganjala v reko".

"Kakšen motiv bi imela Hrvaška, da bi pošiljala ljudi v reko? Vse to je posledica delovanja množice," je dejal minister in dodal, da se tudi slovenskim policistom glede navedb, da helikopter osvetljuje prebežnikom pot, lahko verjame "prav toliko, kot da se utripajoče luči na oklepnikih uporabljajo za to, da ljudi usmerjajo, ali da jim je lajež policijskih psov kazal smer".


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: V nedeljo v Slovenijo vstopilo rekordnih 15.000 prebežnikov