Kot je poročal nemški časopis Tageszeitung, ovaditelji kanclerki očitajo, da njena begunska politika ogroža obstoj Nemčije in spreminja ustavni red države.

Časopis še navaja, da bodo ovadbe sicer padle že ob prvem preverjanju, saj gre v skladu z nemško zakonodaja za veleizdajo le takrat, ko storilec ravna "z nasiljem ali z grožnjo nasilja". V številnih ovadbah je množični prihod beguncev predstavljen kot oblika nasilja, a je to s pravnega vidika po pisanju časopisa nesmiselno. Zvezno tožilstvo tako najverjetneje ne bo sprožilo niti formalne preiskave.

Za ovadbami naj bi bila skrajna desnica
Številne ovadbe so napisane zelo podobno, zato se domneva, da gre za organizirano kampanjo nemške skrajne desnice. Vzorec ovadbe je tako mogoče najti na spletni strani skrajno desničarskega časopisa Compact, je še poročal časnik.

Napadi znotraj koalicije
Medtem kanclerko napada tudi nemški podkancler Sigmar Gabriel, ki prihaja iz vrst socialdemokratov (SPD), in sicer zaradi sporov o beguncih znotraj konservativcev. Kot je dejal Gabriel, so spori med kanclerkinimi krščanskimi demokrati (CDU) in krščanskimi socialisti (CSU) ministrskega predsednika Bavarske Horsta Seehoferja neodgovorni.

V CSU-ju namreč pritiskajo, naj se število novih prihodov prebežnikov omeji. Seehofer je ob tem kanclerki večkrat politično zagrozil. Nazadnje je izjavil, da "bo razmislil o vseh možnostih", če Berlin ne bo privolil v njegove zahteve po nadzoru in omejitvi števila prosilcev za azil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Spor vodi v naraščajoče strahove"
Ta spor med konservativci po mnenju socialdemokratskega podkanclerja pa "ljudi ne miri, temveč vodi v naraščajoče strahove, da stvari ne bomo mogli obvladati". Spor med CDU-jem in CSU-jem bi bil po njegovem mnenju neobičajen že v normalnih razmerah. "Ob izjemnih izzivih, s katerimi se sooča naša država zaradi velikega prihoda beguncev, pa ta spor med CDU-jem in CSU-jem ogroža zmožnosti vlade za vladanje," je za spletno izdajo tednika Spiegel po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dodal Gabriel.

Ob nadaljevanju spora bo pridobila skrajna desnica, je posvaril podkancler, ki je sicer ta teden napovedal, da se namerava leta 2017 potegovati za kanclerski stolček.

Največje jabolko spora v koaliciji so sicer zahteve CSU-ja po vzpostavitvi tranzitnih območij na meji z Avstrijo, kjer bi prebežniki čakali na deportacijo. SPD tranzitna območja zavrača, saj da bi bila takšna ograjena območja enakovredna centrom za pridržanje.

Italijanska skrajna desnica svari
Italijanska skrajno desna stranka Severna liga pa medtem opozarja, da bi lahko morebitna gradnja ograje na avstrijski meji pomenila, da bi se begunci preusmerili proti Furlaniji - Julijski krajini.

"Smo proti načrtom gradnje zapore v Avstriji. To pomeni, da bodo migranti z balkanske poti pristali v Furlaniji. Vlada v Rimu mora nemudoma ukrepati. Italijo begunska kriza na leto stane 3,3 milijarde evrov. Napočil je čas, da temu naredimo konec," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA zahteval poslanec Severne lige Paolo Arrigoni.

Predsednica deželne uprave Furlanije - Julijske krajine Debora Serracchiani je v odzivu dejala, da za zdaj ni nobenih znakov, da bi se v Furlaniji - Julijski krajini povečal prihod beguncev.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.