Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na skupni novinarski konferenci s turškim zunanjim ministrom Mevlutom Cavusoglujem v Ankari poudaril, da bodo Natove ladje in helikopterji, ki so jih na območje napotili marca, ostali v turških in grških ozemeljskih vodah, dokler bo treba, saj bi njihov odhod lahko privedel do vnovičnega večjega števila prihodov prebežnikov čez Egejsko morje.

Čez Egejsko morje manj prebežnikov
Po podatkih Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) je aprila v Grčijo čez Egejsko morje prispelo 134 prebežnikov, še marca pa 870. Marca je namreč Nato začel civilno operacijo na območju, izvajati pa se je začel tudi dogovor med EU-jem in Turčijo o vračanju prebežnikov v Turčijo na začetku aprila.

Stoltenberg je ocenil, da misija Nata "ustvarja dodatno platformo za sodelovanje med Turčijo in Grčijo ter med Turčijo in EU-jem".

Število beguncev in prebežnikov, ki so dosegli grške otoke, je sicer medtem rahlo naraslo. Iz grškega kriznega štaba za migracije so danes sporočili, da je v zadnjih 24 urah na egejske otoke prispelo 214 prebežnikov. V sredo jih je v Grčijo prispelo 176, dan prej 150, v ponedeljek in nedeljo pa le po 66 in 30, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Vnovična kritika Rusije
Izpostavil je še, da je t. i. begunska kriza pokazala na nujnost mirne rešitve za vojno v Siriji, pri čemer je trenutno krhko prekinitev ognja, ki ji grozi propad, označil kot najboljšo možnost. Kritiziral pa je nadaljnjo podporo Rusije režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada.

"Rusija je kljub delnemu umiku svoje vojske iz Sirije v državi ohranila pomembno vojaško navzočnost v podporo Asadovemu režimu," je dejal.

Odkar je ruski predsednik Vladimir Putin pred mesecem dni presenetil z napovedjo delnega umika ruskih sil iz Sirije, so sirske režimske sile ob podpori ruskih letal dosegle nekaj svojih največjih zmag na območjih, kjer ne velja prekinitev ognja. Stoltenberg je dejal, da je prekinitev ognja "pod pritiskom", da pa "ostaja najboljša podlaga za mirno rešitev krize".

Delna prekinitev ognja, ki so jo dosegli ob posredovanju ZDA in Rusije, je prinesla pomembno zmanjšanje nasilja v večjem delu Sirije in upanje na možnost mirne rešitve za pet let trajajoči konflikt. Vendar so nov krog mirovnih pogajanj pretekli teden zasenčili siloviti spopadi okoli Alepa.