Premier Miro Cerar je namreč po današnji seji vlade dejal, da so se odločili, da bodo v naslednjih dneh začeli na meji s Hrvaško postavljati začasne tehnične ovire, tudi ograjo, če bo treba. Meja sicer ostaja odprta, a nadzorovana, je poudaril.

Župan Zavrča Miran Vuk: Ograja bo visoka 1,8 metra
O postavljanju tehničnih ovir na meji s Hrvaško so predstavniki notranjega ministrstva in civilne zaščite popoldne govorili tudi s predstavniki štirih občin v Spodnjem Podravju - Cirkulan, Žetal, Podlehnika in Zavrča. Skrivnosten sestanek uradnega odgovora na to, kdaj in kje bodo začeli postavljati ograje, ni prinesel, po naših neuradnih informacijah pa se bo to zgodilo jutri zjutraj ob 6. uri na več lokacijah po spodnjem Podravju. Po besedah župana Zavrča Mirana Vuka bo najprej na vrsti del ob Dravi med njihovo občino in občino Gorišnica ob zeleni meji. Seveda se poraja vprašanje, koliko bo ograja sploh učinkovita, denimo v izjemno hribovito razgibanih Halozah, poroča novinar Danijel Poslek.

Po Vukovih besedah bodo ograje, ki bodo visoke okoli 1,8 metra, začasne in varovane. Z njimi želijo preprečiti razpršenost prebežnikov po obmejnih krajih in jih preusmeriti na tiste prehode, kjer so za njih pripravljeni centri. Kot je navedel, so občine pozvali, da pri postavitvi pomagajo z gasilci in civilno zaščito, pristojni pa so osebno stopili v stik tudi z vsakim lastnikom parcel, na katerih bo stala ograja. Ob tem je poudaril, da bodo ceste med kraji ostale odprte, prav tako ne bo moten prehod po poteh, kjer se ljudje vozijo s kmetijskimi stroji.

Sam je sicer mnenja, da se vlada ni odločila za pravi ukrep, saj bo meja zavarovana le deloma, tako da bo ograja prebežnike usmerjala proti zakonitim prehodom. Vuk je še povedal, da naj bi pri postavljanju sodelovala vojska, policija in civilna zaščita, pri čemer bo policija poskrbela predvsem za varovanje tistih, ki bodo ovire postavljali.

Andrej Šenga: Tehnične ovire bodo usmerjevalne narave
Slednje je ob sestanku potrdil tudi državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Andrej Špenga, ki o podrobnostih postavitve ograj na zahtevnem terenu v Halozah ni želel zaradi tajnosti dokumentov govoriti. "Če vam o tem danes razlagam, potem to več niso ukrepi," je dejal Špenga. Kot je povedal, je bil sestanek namenjen predvsem seznanitvi lokalnih skupnosti z dejavnostmi vlade, saj želijo biti odgovorni do državljanov. Spomnil je, da je na poti iz Grčije proti Sloveniji okoli 30.000 prebežnikov, hkrati pa sosednje države napovedujejo, da lahko pride do zmanjšanja pretoka proti njim.

"Gre izključno za tehnične ovire, ki bodo usmerjevalne narave, za začasne ovire, ki bodo usmerjale tok migrantov na meji s Hrvaško. Predvsem želimo zagotoviti varnost vseh ljudi, tako migrantov kot lokalnega prebivalstva," je še zagotovil Špenga.

Ograja tudi na območju Brežic
S postavitvijo ograj naj bi v sredo začeli tudi na brežiškem koncu, neuradno pa je s takšno namero seznanjen tudi župan Podčetrtka Peter Misja. Kot je dejal, uradno seznanitev pričakuje v sredo. Pojasnil je, da je v njihovi občini okoli polovica od 16 kilometrov meje s Hrvaško lažje prehodna, in sicer prek reke Sotle, zato pričakuje, da bodo ograjo postavili na tem območju.

Cerar: Na poti iz Grčije v Slovenijo okoli 30.000 prebežnikov
Na poti iz Grčije v Slovenijo je okoli 30.000 prebežnikov. "Zato smo se odločili, da bomo na schengenski meji postavili tehnične ovire," je pojasnil Cerar in dodal, da bodo le usmerjale razpršene prebežnike proti nadzornim vstopnim točkam in omogočale sprejem v Slovenijo v obvladljivem številu. "Slovenska meja pa še naprej ostaja odprta," je poudaril.

"Kot človeku mi je težko, ko postavljamo tehnične ovire. Ne želim si Evrope, ki bi se zapirala," je še pojasnil Cerar, vlada pa pač mora zagotoviti varnost državljanov in prebežnikov, preprečiti humanitarno katastrofo ter seveda varovati schengensko mejo.

Slovenija bo nadzor krepila sorazmerno z nastalim položajem, o ukrepih pa bo obveščala EU. Postavitev tehničnih ovir na meji pa je predstavil tudi dozdajšnjemu hrvaškemu premierju Zoranu Milanoviću in avstrijskemu kanclerju Wernerju Faymannu.

Slovenija ne bo imela prehodnih centrov
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je ob tem opozorila, da je pretok prebežnikov čez zunanje meje prevelik, saj prebežniki prehajajo nenadzorovano, kar čez dve zunanji meji EU-ja. Svojim EU-kolegom pa je razložila, v kakšnem položaju se je znašla Slovenija, da je skozi njo šlo skoraj 180.000 prebežnikov, kar je osem odstotkov prebivalstva Slovenije. Na drugi strani pa ima od vseh držav na balkanski poti najmanjše kapacitete in zmožnosti.

"Ključno sporočilo je bilo, da Slovenija po vseh močeh izvaja schengen," je dejala. Notranjim ministrom pa je med drugim sporočila, da Slovenija ne bo privolila v to, da bi se pri nas uredili prehodni centri za prebežnike, saj smo premajhni. Odgovornost pa bi morale prevzeti zunanje države.

Ena težjih vladnih odločitev
Odločitev za postavitev ograje bo ena težjih odločitev, kar jih bo morala sprejeti vlada, je za Radio Slovenija pojasnil predsednik DZ-ja Milan Brglez. "Gre za zavarovanje schengenske meje, pa ne samo zaradi tega, gre konec koncev za ukrepe, ki jih mora sprejeti Slovenija sama, ker ni prave solidarnosti znotraj Evropske unije. Vidimo, da skupna politika ne deluje na tak način, da bi lahko zamejila ali vsaj upočasnila tok migrantov," je pojasnil.