Sodelovanje z Avstrijo po besedah ministrice za zdaj dobro poteka. "Če pa bo prišlo do enostranskih odločitev Avstrije in Nemčije, se bo Slovenija temu primerno ustrezno odzvala in ukrepala," je napovedala ministrica. Pri tem je spomnila, da se je govorilo o dveh različnih zadevah, in sicer o skupni registraciji na naši meji ter o ukrepih Avstrije.

Na novinarski konferenci v DZ-ju je sicer dejala, da pogovori o skupnem nadzoru Slovenije, Avstrije in Nemčije na naši južni meji ne potekajo, saj je to možnost zavrnila. Kar naj bi Slovenija po tem potencialnem sporazumu izvajala, mora namreč po njenem mnenju izvajati Hrvaška na svojih mejah.

To vidi kot izjemno pomembno, saj brez njenega konstruktivnega sodelovanja pri skupnih pravilih ni mogoče priti do hitre rešitve za obvladovanje prebežniškega toka. Zato bodo po njenih besedah takoj po ustanovitvi nove hrvaške vlade pristopili do novega ministra za notranje zadeve. Upa, da bo z njegove strani večja pripravljenost na konstruktivne pogovore.

Pripravljajo nove ukrepe, nekatere tudi v tajnosti
Dodala je, da si Slovenija tudi z aktivnimi predlogi prizadeva za to, da "pridemo do položaja, da bo stanje migracij na zahodnobalkanski poti obvladano".

Zato je bil tudi premier Miro Cerar na obisku pri nemški kanclerki Angeli Merkel, je dejala ministrica. Ob tem je napovedala nove ukrepe, ki pa jih ni želela razkriti in bodo po njenih besedah do neke mere nosili tudi oznako tajno. "Se pa Slovenija pripravlja na različne scenarije in bo, če bo to potrebno, ukrepala dosledno in odločno. Uporabili bomo vsa sredstva, da do tega, da bi bili žep za prebežnike, ne pride," je napovedala.

Ukrep, po katerem bi Avstrija zavračala vse prebežnike, ki v Nemčiji ne nameravajo zaprositi za azil, se po besedah notranje ministrice še ne izvaja. Če se bo začel izvajati, se bo pa Slovenija na to tudi odzvala, je povedala in zagotovila, da so pripravljeni na različne scenarije.

Cerar bi vzpostavil dve obrambni liniji
Na današnji novinarski konferenci se je v zvezi s prebežniško problematiko oglasil tudi premier Miro Cerar. Opozoril je, da če se bo kriza reševala s povečevanjem nadzora na mejah od severa proti jugu, se bodo zagotovo pojavljala trenja, zlasti med državami v regiji Zahodnega Balkana.

Zato bi bilo po njegovem mnenju pametno uvesti "drugo linijo zaščite" na meji z Makedonijo, kjer bi ustavili vse nezakonite prebežnike, ki jih ne bi na grških zunanjih mejah. Tako bi uspešno preprečili tudi napetosti v regiji.

Cerar je zaradi tega dejstva optimističen, da bo EU njegovemu predlogu prisluhnil. Če rešitev ne bo, je Slovenija pripravljena, da ne bo postala "žep za migrante", tudi s "tehničnimi ovirami" na meji s Hrvaško, je zatrdil premier.

Ponovno je branil odločitev za postavitev rezilne žice na mejo, saj je Slovenija na ta način tudi pokazala, da "mislimo resno". "Tehnična sredstva" bodo zdaj pomagala pri usmerjanju beguncev na nadzorne točke, je zatrdil premier. Sam si sicer srčno želi, da bi žico lahko umaknili, a da za zdaj položaj tega ne omogoča.

Dramatične posledice prevelikega števila prebežnikov
V ločenem pogovoru za nemški Die Welt pa je pojasnjeval, da bo Slovenija morala slediti Nemčiji in Avstriji, če se bosta odločili za zaprtje meje, saj da ni zmožna sama skrbeti za tako količino prebežnikov. Opozoril je tudi, da če bo Evropa sprejela preveč prebežnikov, ne da bi jih bila sposobna integrirati, bo imelo to dramatične posledice - več teroristične nevarnosti in manj solidarnost v EU-ju.

Rešitev krize Cerar tako vidi v večji pomoči Grčiji pri učinkoviti zaščiti zunanje meje EU-ja. Prav tako bi potrebovali delujočo obalno stražo, ki bi zaustavila nezakonite migracije. Poleg tega bi morali začeti izvajati sporazum s Turčijo in začeti vzpostavljati prej omenjeno drugo obrambno linijo. Ob tem je opozoril, da če zaustavitev toka prebežnikov ne bo uspela, bi to lahko ogrozilo stabilnost na Zahodnem Balkanu.

Avstrija želi skupno ukrepanje
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz pa je danes izrazil pričakovanje, da bo Dunaj v sredo, ko je predvideno srečanje vlade z deželami o prebežniški problematiki, predložil konkretne sklepe za poostren nadzor meja.

Če ni evropske rešitve, so države, kot je Avstrija, prisiljene v nacionalne ukrepe ali pa je potrebno "usklajeno ravnanje posamičnih držav, kar bi bilo povsem smiselno", je poudaril Kurz. Po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA naj bi se ta "smiselna možnost" nanašala na skupno ravnanje Nemčije, Avstrije in Slovenije.

Kurz: Idealno bi bilo prebežnike ustaviti na zunanjih mejah
Prepričan je, da varovanje zunanjih meja EU-ja na grški meji ne deluje in da tudi Grčija ni pripravljena tega storiti. Medtem pa so številne države v Evropi povsem zadovoljne, da se prebežniki hitro prepeljejo v srednjo Evropo. Države, kot so Avstrija, Nemčija in Švedska, se temu ne morejo večno upirati. Po njegovih besedah zdaj obstaja zavest, da "pravi odgovor nista ne politika dobrodošlice ne politika povabila".

Drugi odgovor nanjo je lahko le, da prebežnike ustavijo, v idealnih razmerah na zunanji meji EU-ja. Če pa to ne deluje, pa na nacionalnih mejah, je še dodal vodja avstrijske diplomacije.

Nekatere bodo vračali v Slovenijo
Bo pa Avstrija v sredo v Špilju na meji s Slovenijo začela z novim sistemom sprejemanja prebežnikov, poroča APA. Sprva bo šlo za testno fazo, februarja pa bo začel režim polno delovati. Tako bodo v Špilju lahko obravnavali do 6.000 ljudi na dan.

Pri mejnem nadzoru bo pomagala avstrijska vojska s 500 vojaki. Če bi bile potrebe večje, bi lahko zmogljivosti v Špilju okrepili na do največ 11.000 prebežnikov na dan. Z novim sistemom preverjanja bodo prebežnike odslej v Špilju podvrgli osebnim pregledom, preverjanju prtljage in registraciji.

Ob mejnem prehodu so predvideni tudi posebni zbirni centri za ekonomske migrante, od koder naj bi tiste iz varnih držav, kot so Maroko, Tunizija in Alžirija, v večjih skupinah vračali nazaj v Slovenijo.

Grims: Slovenija je že izven schengenskega območja
Tema obvladovanja prebežniške krize je bila tudi predmet razprave parlamentarnega odbora za notranje zadeve. Poslanci SDS in NSi so vladi očitali, da se ne drži predpisov, ki veljajo za države članice schengenskega območja. Tako je po mnenju Grimsa Slovenija dejansko že izpadla iz Schengenskega območja, utegne pa postati tudi "odlagališče" za najbolj problematične migrante.

Poslanci Združene levice pa so mnenja, da vlada ni imela ustrezne zakonske podlage za postavitev bodeče žice na meji, obenem pa so spomnili tudi na negativne posledice za lokalno gospodarstvo, turizem in živali, zato vlado pozivajo naj žico odstrani.