Zato je Bruselj opozoril, naj Madžarski ne poskuša preprečiti obrambe njenih meja.

"V trenutku, ko do Evrope ni bilo več mogoče priti po morju, se je število prebežnikov, ki so prišli po kopnem, prek Balkana, drastično povečalo. Nobenega razloga ni, da bi verjeli, da se to letos ne bo ponovilo, še posebej ob zelo krhkem sporazumu s Turčijo," je v Beogradu dejal madžarski premier Viktor Orban, prepričan, da ga bo v pravnih sporih z Brusljem okrepil oktobrski referendum, ko bodo Madžari verjetno zavrnili sistem kvot, ki ga je sprejela Evropska unija.

"Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je, ali želimo sprejeti tveganja, ki jih prinašajo migracije. Madžarska ima pravico, da ne privoli v transformacijo. Nočemo se spremeniti, imamo kako napako in z veseljem jo bomo popravili. Nočemo pa spremeniti značaja naše države. Hočemo, da Madžarska ostane Madžarska, kar se tiče tako vere, kulture kot etnične sestave. Vem, da to ni priljubljen pogled v Evropi, vsaj ne med politiki," je dejal Orban.

Eden ključnih nasprotnikov politike nemške kanclerke Angele Merkel je Srbiji ponudil pomoč pri varovanju meja z Makedonijo in Bolgarijo. Med prebežniki, ki so trenutno v Srbiji, je po besedah srbskega premierja 80 odstotkov Afganistancev, ki so večinoma ekonomski migranti.

"Srbija mora biti pripravljena na jesen in zimo, saj je na srbskem ozemlju že zdaj več kot 5.000 prebežnikov. Pripravljeni smo osnovati ekipe, ki bodo izdelale strategije za vse, kar nas čaka," je dejal Vučić in dodal, da državi glede prebežnikov nista imeli enakih strategij, a sta kljub temu ostali prijateljici in da Orban v zvezi z razmerami v Evropski uniji prvič ni optimist.

Še letos se bo zgodilo skupno zasedanje vlad - zaradi okrepitve gospodarskega sodelovanja, pa tudi ker Orban podpira srbsko pot v Evropsko unijo, čeprav, kot pravi, ve, da obstajajo tudi tisti, ki bi to pot radi otežili ali ustavili.

Boštjan Anžin, Radio Slovenija