Kljub temu ima država natančno izdelane načrte, ki jih bo začela izvajati takoj, če bi se ogroženost povečala. Čeprav smo država brez večjega terorističnega napada, nekaj primerov tovrstnih kaznivih dejanj policija zaznava in preiskuje, je v pogovoru za oddajo Tarča povedal vodja policijske enote, ki se bori proti terorizmu. Med njimi omenja tudi borce, ki so se v Slovenijo vrnili z bojišč na Bližnjem vzhodu.

Kakšna je prva misel, ki ob terorističnem napadu v Parizu prešine vas, vodjo službe, ki se v Sloveniji zoperstavlja organiziranemu kriminalu?
Prva naloga kriminalistične policije je, da so enote na terenu obveščene o dejavnostih, ki jih morajo izvesti. V konkretnem primeru smo obvestili vse enote, naj bodo pozorne na striktno upoštevanje indikatorjov, ki smo jih že v preteklosti pripravili za primere odkrivanja in preprečevanja terorističnih napadov ter jim dali navodila, kako naj ukrepajo ob morebitni zaznavi oseb, ki bi lahko po indikatorjih izstopale kot morebitni teroristi oziroma kot osebe, ki bežijo iz kraja izvedbe terorističnega napada v države Bližnjega vzhoda, kjer imajo običajno svoje baze.

Kakšni so indikatorji?
Označujejo predvsem, kako prepoznati osebe. Glede na zadnje dogodke najbolj izstopajo osebe, ki izvirajo iz arabskega območja. Najprej po videzu prepoznati, nato po načinu vedenja, poti potovanja, po tem, kaj imajo s seboj, in drugih okoliščinah. To so znaki, ki kažejo, da je treba izvesti še dodaten postopek.

Nekaj takšnih oseb se je po naših podatkih vračalo prek Brnika tudi po zadnjih napadih. Vendar jim nič ni bilo mogoče dokazati.
Slovenija je na tako imenovani balkanski poti znana kot tranzitna država za osebe, ki iz Zahodne Evrope odhajajo na tuja bojišča in se vračajo nazaj. Slovenija je v teh postopkih večkrat zaznala take osebe, ki po indikatorjih kažejo, da bi lahko odpotovali na krizna območja oziroma se vračajo in o tem smo obveščali tuje varnostne organe. To kaže na dobro sodelovanje v Evropi.

Je težava v tem, da zakonskih pristojnosti za ukrepanje razen spremljanja nimate?
Dokler nimamo podatkov ali dokazov, da se pripravljajo ali izvajajo ali so izvedli kaznivo dejanje, nimamo zakonskih pogojev, da bi začeli izvajati druge ukrepe, kot je varnostna ali mejna kontrola in dokler teh podatkov ni, ne moremo osebe zadržati dlje, kot nam narekujejo osnovna načela izvajanje varnosti, to je preverjanje oziroma mejna kontrola.

Se sejanje podatkov beguncev kdaj pokrije z indikatorji oziroma z zaznanimi grožnjami?
Vsak prebežnik ali begunec, ki vstopi v Slovenijo, gre skozi sistem preverjanja prek indikatorjev poleg drugega preverjanja, ki je potrebno, da se tujcu zagotovi zadrževanje na področju RS. In na podlagi teh indikatorjev se izločajo osebe, ki bi lahko ustrezale merilom, da bi lahko bili teroristi ali potencialni borci ali podobni skrajneži.

Je bilo kaj oseb izločenih?
Stalno izvajamo ukrepe in je bilo že kar nekaj preverjanj in obveščanja tujine, da so take potencialne osebe namenjene v druge države in se lahko pripravijo in ukrepajo, če bo treba.

Kako pa ta izmenjava poteka? Kakšne podatke posredujemo in kakšne dobimo?
Vse informacije in podatke, ki jih policije pridobimo, izmenjujemo prek Europolovega sistema izmenjave podatkov. To je najvarnejši način. Europol nudi tudi analitično podporo, torej obdelavo podatkov, ki pripomorejo k identifikaciji priprav za te aktivnosti. Ker je Slovenija vezana na balkansko pot, ki jo zlorabljajo tudi ti, ki organizirajo napade, je aktivna tudi na tem področju. Na Zahodnem Balkanu je zelo aktivna mreža za izmenjavo teh podatkov.

Ostajamo pa država, kjer terorističnega napada še nikoli v zgodovini ni bilo.
Takšnih, kot so bili v Franciji, ne. Obravnava pa Slovenija vsako leto eno ali dve kaznivi dejanji s področja terorizma. Konkretno so grožnje z izvršitvijo napadov na državne funkcionarje ali tuje državne predstavnike. Trenutno potekata dva predkazenska postopka in en kazenski je v zaključni fazi.

Se lahko tako odmevni dogodki zgodijo pri nas?
Nikakor ne moremo izključiti tega. Vendar stalno preverjanje podatkov - tako naših kot pridobljenih iz tujine - ne kaže, da bi bila Slovenija lahko cilj takšnih aktivnosti.

Jure Brankovič, Tarča