Po zadnjih podatkih policije so nastanitveni in sprejemni centri sicer prazni, toda že v sredo ali najpozneje četrtek lahko pričakujemo kar od 20.000 do 30.000 beguncev, je pred sejo vlade pojasnil zunanji minister Karl Erjavec.

Iz vladnega urada za komuniciranje pa so po seji sporočili, da se je vlada današnji seji seznanila z aktualnimi informacijami o pričakovanem povečanem pritoku beguncev oz. migrantov po t. i. balkanski poti in hkratni možnosti, da bosta Nemčija in Avstrija začeli ožiti njihovo sprejemanje.

Na podlagi teh informacij je vlada presodila, da obstaja resna verjetnost, da se bo Slovenija v kratkem morala spoprijeti s težko obvladljivim številom beguncev oz. migrantov, kar lahko vodi v humanitarno izjemno zaostrene razmere. Še toliko težje posledice lahko nastopijo v prihajajočem zimskem času in ob omejenih kapacitetah za ustrezno zavetišče ljudi na poti.

"V svoji odgovornosti za življenja ljudi in nemoteno delovanje države je vlada na današnji seji pripravila dodatne nujne ukrepe za obvladovanje migracijskih tokov, vključno s potrebnimi ukrepi za varovanje schengenske meje," so zapisali in dodali, da se bodo ti ukrepi po potrebi začeli izvajati v prihodnjih dneh.

Bodo postavili ograjo na južni meji?
Za zdaj še ni jasno, ali so se odločili za postavitev tehničnih ovir na meji. Predsednik vlade Miro Cerar bo imel verjetno v torek okoli poldneva novinarsko konferenco, na kateri bo javnosti pojasnil podrobnosti, je po seji novinarjem povedal predsednik SD-ja Dejan Židan.

Tudi Židan namreč podrobnosti ni želel razkriti, saj je bila seja vlade zaupne narave. Dejal je le, da je vlada soglasno potrdila predloge dveh ministrstev.

V enem dnevu do zdaj največ 12.616 prebežnikov
Po ocenah lahko v sredo ali najpozneje četrtek pričakujemo od 20.000 do 30.000 prebežnikov, kar je precej več, kot jih je v Slovenijo dnevno vstopalo do zdaj.

Največ prebežnikov je na območje Slovenije po podatkih, objavljenih na spletni strani policije, vstopilo 21. oktobra - 12.616.

Ovire so že pripravljene
Tehnična sredstva za zavarovanje meje so pripravljena, potrebna je samo politična odločitev, je povedala tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar danes v Bruslju. Na vprašanje, ali bo odločitev sprejeta danes na seji vlade, je odgovorila: "Mislim, da bi se znalo zgoditi. Težko pa rečem, saj je to odvisno tudi od preostalih partnerjev."

Odločitev je po njenih besedah odvisna od ocene stanja in od ukrepov sosednjih držav, saj je Slovenija vpeta v verigo in ni sama na balkanski migracijski poti.

Okoliščina, na katero mora biti Slovenija kot majhna država z omejenimi zmogljivostmi še posebej pozorna, je krepitev migracijskega toka, je še izpostavila ministrica.

Slovenija pričakuje dodatno pomoč za varovanje schengenske meje
Györkös Žnidarjeva pa od EU-ja pričakuje dodatno pomoč s finančnimi sredstvi in policisti za varovanje schengenske meje.

Slovenija v tem trenutku še varuje schengensko mejo, vendar prihaja do množičnega in na trenutke tudi nasilnega prehoda državne meje, zato pričakuje krepitev pomoči Evropske unije, je pred izrednim zasedanjem notranjih ministrov EU-ja o begunski krizi v Bruslju pojasnila ministrica.

Moje ključno sporočilo danes bo, da Slovenija v tem trenutku še varuje schengensko mejo, kolikor ji okoliščine dopuščajo. Prihaja do množičnega in na trenutke tudi nasilnega prehoda državne meje, evropska pravila niso prilagojena razmeram, je odgovorila ministrica na vprašanje, koliko časa lahko Slovenija še varuje schengensko mejo brez tehničnih ovir.

Napovedi, da migracijski tok ne bo pojenjal
Zato ministrica danes pričakuje potrditev Evropske komisije, da Slovenija ravna, kot je pravilno in mogoče. Pričakuje tudi poglobitev pomoči Sloveniji pri varovanju schengenske meje. Če se to ne bo zgodilo, pa pričakuje pojasnila Evropske komisije, kako naprej, je poudarila Györkös Žnidarjeva ob prihodu na izredni sestanek ministrov o begunski krizi.

Vse to Slovenija po ministričinih besedah pričakuje zlasti glede na napovedi, da migracijski tok ne bo pojenjal, ter ob dejstvu, da se Slovenija intenzivno pripravlja na uporabo tehničnih sredstev z namenom zagotavljanja nadzorovanega obvladovanja migracijskega toka na schengenski meji, ki do naše meje prihaja neprečiščen kar čez dve zunanji meji EU-ja.

"Slovenija je majhna država, najmanjša na balkanski poti, ki si politike odprtih meja ne more privoščiti, in dejansko moramo storiti vse, da se v Sloveniji ne nakopiči tako število migrantov, ki jih Slovenija ne bi mogla oskrbeti. Pričakujem, da bo EU vložil vse napore v to, da se schengen varuje," je še izpostavila ministrica.

Slovenija ne želi "hotspotov"
Notranji ministri bodo danes razpravljali tudi o ideji za vzpostavitev posebnih središč za obravnavo beguncev, ki bi bili dodatek k že obstoječim središčem za obravnavo beguncev in prebežnikov, imenovanim 'hotspot', ki obstajajo v državah ob zunanji meji Unije, v Grčiji in Italiji.

Ministrica je izpostavila, da gre za popolnoma nov koncept in da pričakuje, da bo komisija še dodatno pojasnila, za kaj pravzaprav gre. Slovenija po njenih besedah "v nobenem primeru ne bo privolila v nič, kar kakor koli spominja na hotspot", saj je treba hotspote vzpostaviti na zunanjih mejah EU-ja, kjer dejansko prihaja do nenadzorovanega vstopa v Unijo.

Združili moči
Na mejni prehod Dolga vas je sicer danes prispelo 50 madžarskih policistov, ki prihajajo v okviru policijske pomoči evropskih držav pri delu ob prihodu prebežnikov. Pri nadzoru schengenske meje slovenskim policistom ta hip tako skupno pomaga 150 kolegov iz tujine.

Györkös Žnidarjeva je ob tem potrdila navedbe, da je tudi Hrvaška ponudila pomoč s 50 policisti, a jo je Slovenija zavrnila. "V tem trenutku ocenjujemo, da je primerneje, da te svoje zmogljivosti uporabi za obvladovanja migracijskega toka, ki k nam prihaja neprečiščen, sploh glede na to, da Hrvaška ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravilih EU-ja," je pojasnila.