Na dansko-švedski meji tako preverjajo vse potnike, ki z vlaki, avtobusi ali trajekti iz Danske potujejo na Švedsko. Brez ustreznih dokumentov potniki ne bodo mogli vstopiti na Švedsko. Največ potnikov - vsak dan več tisoč - potuje čez most Oresund, ki švedski mesti Malmö in Lund povezuje s Köbenhavnom.

Ni več direktnih vlakov
Od zdaj ne bo več direktnih vlakov iz danske prestolnice v Malmö, temveč morajo potniki prestopiti na železniški postaji na letališču v Köbenhavnu in tam opraviti mejni nadzor. Na danskih železnicah opozarjajo na zastoje, saj so tudi zmanjšali število vlakov. Pot, ki je do zdaj trajala 40 minut, se bo podaljšala za pol ure, poroča BBC.

Rasmussen: Ukrep bo veljal deset dni
Danski premier Lars Lokke Rasmussen je sporočil, da so poostrili nadzor na meji z Nemčijo, s tem pa se je Danska odzvala na švedski nadzor na meji, zaradi katerega se v Köbenhavnu bojijo, da bi se lahko zato na danskem ozemlju nakopičilo veliko število prebežnikov. "Ko druge nordijske države zapirajo svoje meje, ima lahko to hude posledice za Dansko," je dejal Rasmussen in dodal, da bi lahko to vodilo v občutno povečanje prosilcev za azil na Danskem. Za zdaj bo ukrep veljal le deset dni. Policija bo na meji izvajala naključne kontrole, kar pomeni, da ne bodo preverjali dokumentov vseh, ki prihajajo iz Nemčije.

Od septembra iz Nemčije na Dansko 91.000 ljudi
Rasmussen je še pojasnil, da je od začetka septembra iz Nemčije na Dansko prišlo 91.000 ljudi, od tega jih je 13.000 zaprosilo za azil, drugi pa so šli naprej na Švedsko in Norveško. Zdaj obstaja tveganje, da bodo ti ljudje ostali ujeti na Danskem. "To želimo preprečiti," je dejal.

Danska je odgovor na Švedsko potezo napovedala že decembra, potem ko so Švedi že novembra uvedli začasen nadzor, zdaj pa so sistematično začeli preverjati osebne dokumente. Po ocenah Köbenhavna naj bi bilo oseb, ki nimajo ustreznih dokumentov in jih bo tako Švedska vračala na Dansko, kar 80 odstotkov. Zato so se odločili uvesti nadzor na meji z Nemčijo, tako da prosilci za azil sploh ne bi mogli priti v njihovo državo.

Berlin: Schengen je v nevarnosti
Na potezo Švedske in Danske se je s svarilom odzvala Nemčija, ki meni, da je območje schengena v nevarnosti. "Schengen je zelo pomemben, a je v nevarnosti," je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Martin Schäfer in dodal, da je ključno, da se v Evropi najdejo skupne rešitve za najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. EU se mora po njegovih besedah zdaj osredotočiti na zagotovitev varnosti na svojih zunanjih mejah. Tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert pa meni, da je schengenski sporazum, ki omogoča svobodno potovanje znotraj skoraj celotne 28-članske povezave, odvisen od zaščite meja EU-ja. "Potrebujemo skupno strategijo," je poudaril.

Lani na Švedskem za azil zaprosilo 150.000 ljudi
Schengenska pravila nadzora na notranjih mejah ne predvidevajo, razen za omejeno časovno obdobje in ob izjemnih okoliščinah. Politikov v Köbenhavnu ne jezi le to, da se bo zaradi preobrata švedske priseljenske politike verjetno povečalo število prosilcev za azil pri njih, ampak švedskim kolegom očitajo tudi, da s svojim ravnanjem škodijo odnosom med državama.

Švedske oblasti so se za uvedbo nadzora odločile, potem ko je lani na Švedskem za azil zaprosilo 150.000 ljudi, na Danskem je bilo takih 20.000. Švedska je sicer država, ki je v Evropski uniji poleg Nemčije sprejela daleč največ prebežnikov.