Tusk je dejal, da so na vrhu voditelji naredili pomemben "preboj" glede spopadanja z begunsko krizo in dodal, da so s tem napredkom podali jasno sporočilo, da "so dnevi nezakonitih prihodov v Evropo končani". Kljub dobremu uresničevanju skupnega akcijskega načrta tok migrantov iz Turčije v Grčijo ostaja prevelik in ga je treba znatno zmanjšati, je na novinarski konferenci opozoril Tusk, poroča STA.

Z dogovorom so se spremenila pravila igre
Vsak nezakonit prebežnik, ki bo prišel v Grčijo, bo vrnjen v Turčijo. Ankara sicer želi, da bo EU za vsakega Turčiji vrnjenega migranta sprejel enega begunca iz Sirije, ki bo neposredno preseljen iz Turčije v EU. Po besedah predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja se s takšnim dogovorom "spreminjajo pravila igre", saj bo s tem onemogočeno delo tihotapcev in je podano jasno sporočilo, da se v Evropo pride lahko le na zakoniti način. Juncker je tudi izrazil zadovoljstvo, da so voditelji podprli predlagani načrt Evropske komisije o ponovni vzpostavitvi schengenskega režima, in dodal, da mora vsa Evropa stati Grčiji ob strani, saj je begunska kriza skupen problem.

Turška delegacija je na srečanje z osemindvajseterico v Bruselj prišla z novim predlogom in zato ni bilo jasno, ali bo sklenitev dogovora mogoča, ki pa so ga na koncu vendarle sprejeli. Dogovoru, ki so ga voditelji sprejeli na 12-urnem sestanku, manjka še nekaj podrobnosti, ki naj bi jih dorekli prihodnji teden, ko se bodo nadaljevali pogovori pred rednim zasedanjem voditeljev EU-ja, ki bo 17. in 18. marca.

"Begunski tok na balkanski poti končan"
V izjavi, ki so jo v večini podprli voditelji članic EU-ja, je zapisano vračanje, in sicer na stroške Unije, vseh nezakonitih migrantov, ki bi prišli do grških otokov iz Turčije, selitev enega Sirca iz Turčije v EU za vsakega Sirca, ki bi ga iz Grčije znova sprejela Turčija, pospešitev vizumske liberalizacije za svoje državljane pri potovanju v Evropo - umik vizumov zdaj velja do konca junija 2016 -, pospešitev izplačila treh milijard evrov, ki jih je EU Turčiji obljubil oktobra, in sklep o dodatnih sredstvih za pomoč Turčiji pri reševanju krize, saj naj bi Turčija domnevno zaprosila za dodatno pomoč, ki naj bi se povečala na šest milijard, ter priprava odločitve o odprtju novega poglavja pogajanj Turčije za vstop v EU, poroča dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Matjaž Trošt. Pred srečanjem se je veliko govorilo o zaprtju balkanske begunske poti. V izjavi voditeljev ni rečeno, da se je ta pot zaprla, ampak so se odločili za frazo, da se "migrantski tok na tej poti končuje".

Turški premier Ahmet Davutoglu je po končanem srečanju dejal, da je Turčija sprejela "drzno odločitev, da sprejme vrnitev nezakonitih migrantov", ki temelji na načelu "eden za enega", je še poudaril. Obenem je dodal, da je dogovor o begunski krizi pomemben del napredka pri turškem vključevanju v EU. Nemška kanclerka Angela Merkel je povedala, da bi lahko predlogi pomenili "velik korak naprej, če bodo realizirani", in da morajo "nezakonite migracije zamenjati zakonite". Tudi francoski predsednik Francois Hollande je pozdravil napredek v pogovorih.

Vodja UNHCR-ja globoko zaskrbljen
Na dogovor EU-ja in Turčije se je odzval Visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi, ki je dejal, da je "globoko zaskrbljen". Kot je poudaril v nagovoru evropskim poslancem, ga skrbi vsak načrt, ki predvideva množično vračanje ljudi iz ene v drugo državo, če obenem niso jasno zagotovljene pravice beguncev po mednarodnem pravu. Dodal je, da je migrante mogoče v neko državo vračati le, če je ta pripravljena prevzeti odgovornost za ustrezno obravnavo njihove prošnje za azil in jim zagotoviti mednarodno zaščito, če so do nje upravičeni.

Poleg tega mora biti za prosilce azila v tej državi ustrezno poskrbljeno, kar med drugim pomeni dostop do zdravstvene oskrbe, dela, izobraževanja in po potrebi socialne pomoči. Tudi če ti pogoji so izpolnjeni, je treba vzpostaviti nek mehanizem pregledovanja ljudi pred njihovo vrnitvijo za identifikacijo najbolj ranljivih kategorij ljudi, ki se jih morda v nobenem primeru ne sme vračati, je opozoril in poudaril, da Turčija že gosti skoraj tri milijone beguncev ter da je čas, da tudi druge države prevzamejo večji del tega bremena.

"Ideja o zamenjavi je nečloveška"
Kritičen je bil tudi odziv človekoljubne organizacije Amnesty Inernational, ki je takšen dogovor označila za nehumanega in nezakonitega, poroča DPA. "Voditelji EU-ja in Turčije so dosegli novo dno s kravjo kupčijo, ki najranljivejšim ljudem na svetu odreka pravice in dostojanstvo. Ideja o zamenjavi prebežnikov ni samo nevarno nečloveška, poleg tega pa ne ponuja trajnostne dolgoročne rešitve trenutne humanitarne krize," je v Bruslju dejala tamkajšnja vodja podružnice AI-ja Iverna McGowan.

Dodala je, da je načrt "posmeh obvezi EU-ja, da na svojih mejah zagotavlja dostop do azila", in spomnila, da v večini primerov v Turčiji pravica do azila ni podeljena, begunci v tej državi pa tudi živijo v obupnih razmerah, brez ustrezne namestitve ali dostopa do izobraževanja otrok.

V Turčiji več kot 2,7 milijona sirskih beguncev
Evropa se spopada z največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni, Turčija pa je država, ki gosti največje število beguncev. Več kot 2,7 milijona beguncev je v Turčijo prišlo zaradi vojne v sosednji Siriji. Lani je več kot milijon ljudi prišlo v Evropo, v glavnem so v Grčijo vstopili iz Turčije. Medtem so razmere na grško-makedonski meji, kjer prebežniki želijo nadaljevati pot proti državam Evropske unije, vse hujše, saj je tam obtičalo že več kot 13.000 ljudi. Makedonija je strogo omejila število ljudi, ki lahko vstopijo v državo. Medtem pa v Grčijo še vedno vsak dan iz Turčije pride okoli 2.000 prebežnikov. Po podatkih Združenih narodov jih je samo v prejšnjem mesecu prišlo več kot 55.000, kar je dvajsetkrat več kot februarja 2015.