Policija nima natančnih podatkov o tem, koliko prebežnikov je brez dokumentov. Ko bodo vsi postopki vneseni v uradne evidence, bodo znani tudi natančni podatki.

Pri prebežnikih, ki pri sebi nimajo dokumentov, policisti njihove osebne podatke preverjajo v okviru danih možnosti. Z vsakim tujcem policija najprej izvede postopek ugotavljanja identitete. Če ima pri sebi dokument, ga vnesejo v računalniško evidenco policije. Če dokumenta nima, pa v sistem registracije vnesejo tiste podatke, ki jih sam pove o sebi.

Podatke preverijo v policijskih evidencah, ki zaradi varovanja zunanje schengenske meje vsebujejo tudi preverjanje v schengenskem informacijskem sistemu. Vse ljudi policisti fotografirajo, starejšim od 16 let preslikajo prstne odtise.

Na policiji so pojasnili, da se odvzeti prstni odtisi v okviru aplikacije ob popisu ne obdelujejo po t. i. uredbi Eurodac, ki se uporablja na zunanjih mejah Evropske unije. Na podlagi zakona o tujcih se prebežnikom nato izda odločba o dovoljenju zadrževanja.

Kot so še povedali na policiji, veliko prebežnikov prihaja z območij, kjer prebivalci poznajo samo svojo letnico rojstva, ne celotnega datuma, saj ne praznujejo rojstnih dni.

V Dobovi si želijo razbremenitve
Občinski svet občine Brežice je na izredni seji v Dobovi sprejel zahteve, s katerimi od države pričakuje, da bo dejavnejša pri reševanju težav. Krajani si namreč želijo čimprejšnjo povrnitev običajnega vsakdanjika.

Občinski svet zato med drugim zahteva, da se zbirni center ne širi, da je namenjen samo prebežnikom, ki prestopijo zeleno mejo, in da se vsi popisi opravljajo le na železniški postaji. Sprejemanje prebežnikov z vlaki je sicer po mnenju sveta korak v pravo smer, a razbremenitev okolja še vedno ne poteka tako gladko, kot bi lahko.