RTV Slovenija je že pred časom poročala, da je SCT-jevo hčerinsko podjetje, münchenski ISC, v letih 2005 in 2006 od Giganta MAN kupilo 128 tovornjakov. Po informacijah časnika Večer naj bi bilo končno število vozil še višje: nad 200, do zadnje dobave pa naj bi prišlo v letu 2007. Zidar naj bi tako po razkritju nemških preiskovalnih organov pritisnil na tedanjo direktorico prodaje pri MAN-u, naj mu na osebni račun izplačajo 770.000 evrov provizije, sicer pa bo posel sklenil s konkurenčnimi ponudniki.
Osnovni namen nakupa tovornih vozil pa naj bi bil kanaliziranje denarja iz matične družbe SCT, navaja Večer, ki se sklicuje na dobro obveščene vire. Posel bi bil namreč lahko sklenjen brez posrednika, a ga je SCT kljub temu izpeljal preko ISC-ja z Janezom Jakinom na čelu.
Scenarij naj bi bil tak: ISC je 14 milijonov prejel od SCT-ja, s tem pa postal lastnik vozil. Vodstvo SCT-ja je pozneje stopilo v stik s Hypo Leasingom in ga seznanilo z namero, da bo od lastnega podjetja odkupilo vozila. Enostavneje: plačali naj bi jih sami sebi, saj je ISC v njegovi 100-odstotni lasti. Kupljene tovornjake bi lahko SCT nase prepisal ali pa jih kupil za simboličen znesek.

Odgovornih v Hypo Leasingu menda takšne malenkosti niso zmotile, zato so Zidarjevo namero odobrili, piše štajerski dnevnik. Tako je Hypo Leasing od ISC-ja tovornjake kupil za (vsaj) 14 milijonov evrov, jih vknjižil kot svojo last in ga v zakup odstopil SCT-ju. Hypo je s tem nase prevzel večji del finančnega bremena posla, saj naj bi po potopu SCT-ja ostal brez večjega dela denarja, tovornjakov pa naj jim ne bi uspelo prodati.
Kje je preostali denar?
V ISC-ju naj bi tako končalo 28 milijonov evrov, ki jih je SCT "pokril" s 14 milijoni in nekaj odplačanimi obroki v okviru zakupnega razmerja. Kje je preostali denar? Del naj bi ga prejeli Zidarjevi nemški odvetniki, ki naj bi odigrali vlogo posrednikov pri poslu. Neuradno naj bi prejeli okoli 2 milijona. Preostala sredstva so poniknila.

Poteza vodstva SCT-ja se zdaj, ko se družba potaplja, zdi genialna: če navedbe Večerovih virov držijo, bi to pomenilo, da jim je uspelo iz matične družbe prekanalizirati 14 milijonov evrov v nemško hčer, težo medsebojnega kupčkanja pa obesiti Hypo Leasingu. Ta bi se ob vse bolj gotovem potopu SCT-ja bržkone moral za svoj denar obrisati pod nosom.

Ob tem se v kontekstu zadnjih zamenjav v vodstvu slovenskega Hypa in očitkov o soliranju njegovega nekdanjega vodstva postavlja vprašanje, zakaj so v Hypo Leasingu financirali tako nesmiselno kupčijo? In, ali je bila s potezo seznanjena Hypova centrala?

Hypo Leasing je na vprašanja Večera odgovoril skopo: "Skladno z bančnim etičnim kodeksom posameznih poslovnih odnosov s strankami in procesov, povezanih s posli, ne komentiramo." Po Večerovih informacijah pa naj opisani posel ne bi bil osamljen pri izčrpavanju največjega domačega gradbenika.