Bavčar in Miroslav Golubić, ki je na zatožni klopi zaradi pomoči pri zlorabi položaja, naj bi s podpisom različnih pogodb zlorabila svoj položaj, da je Istrabenz vstopil v terminski posel, ki ga je imela z Banko Celje sklenjenega Maksima Holding. Posel se je nanašal na obvezen nakup delnic Intereurope po točno določeni ceni in v točno določenem obdobju, tako da je, ko je zapadel terminski posel, vso škodo, ki bi jo sicer iz tega posla utrpela Maksima Holding, nase prevzel Istrabenz. V Istrabenzu je zato nastalo za več kot tri milijone evrov škode.

Sodišče se je odločilo predobravnavna naroka za obtožena izpeljati ločeno. Tako je v ponedeljek prišel na vrsto nekdanji predsednik uprave Maksime Holding Golubić. "Nisem kriv," je bil kratek. Golubićeva zagovornica Anka Kozamernik je dodala, da pobuda za izpeljavo posla ni prišla od Golubića, ki se je takrat že razšel z vodstvom Maksime Holdinga in je bil tik pred odhodom iz družbe.

Čez teden dni je predviden še predobravnavni narok za Bavčarja, nato bo šele mogoče določiti datum začetka glavne obravnave.

Propad Istrabenza
Igor Bavčar se je po dolgoletnem delovanju na najvišjih političnih položajih leta 2002 odločil za odhod v gospodarstvo in prevzel mesto predsednika uprave koncerna Istrabenz. Družbo, ki je bila takrat znana predvsem po trgovanju z naftnimi derivati, je korenito preoblikoval in odmaknil od osnovne dejavnosti, tako da je Istrabenz postal živilsko-energetsko-hotelirski holding.

Leta 2007 se je Bavčar pridružil številnim menedžerjem, ki so se odločili za prevzem družb, ki so jih vodili. Kupil je podjetje FB Investicije, ki je bilo posredno prek Maksime Holdinga največji lastnik Istrabenza, leta 2008 pa je razkril, da prek FB Investicij nadzoruje četrtino v Istrabenzu.

V letu 2007 je prodal polovico deleža Mercatorja in nameraval prevzeti tudi naftno družbo Petrol, kar pa mu ni uspelo. Te in druge finančno zahtevne poteze pa so Istrabenz finančno izčrpavale. Družba, obremenjena z visokimi posojili - po nekaterih podatkih naj bi jih bilo za milijardo evrov - je vse bolj tonila. Na začetku leta 2010 je Istrabenz končal v prisilni poravnavi; več kot 40 upnikov je prijavilo za več kot 400 milijonov evrov terjatev.