Hajnšek, ki je na jadrnici istega tipa kot Šterk leta 2005 preplul Atlantik, je v pogovoru za našo spletno stran povedal, da so razmere v Indijskem oceanu, kjer je nazadnje plul Šterk, v zadnjih mesecih izredno težke. To pomeni, da je veliko vetra in da jadranje otežujejo tudi visoki valovi. Glede na skope podatke o stanju Šterkove jadrnice Lunatica, ki jo je prazno našla avstralska obalna straža (podatek je že potrdilo tudi slovensko ministrstvo za zunanje zadeve), je po Hajnškovem mnenju mogoče sklepati, da je eden izmed lomečih valov ujel jadrnico, jo obrnil za 360 stopinj in ji polomil jambor. "Če je bil Jure na krovu in ni bil privezan, potem ni nobene 'šanse', da je preživel," je zatrdil.

Če je Šterk na rešilnem čolnu, bo težko zdržal
Naj spomnimo, da ni znano, ali je Šterk sprožil satelitski alarm EPIRB. Na vprašanje, za kakšen alarm sploh gre in kako deluje, je Hajnšek odgovoril, da je to podoben satelitski oddajnik kot tisti, ki je značilen za GPS-sistem. Spada med obvezno opremo jadralca. Gre za vodotesno škatlo v velikosti litrske plastenke, ki pozicijo jadralca sporoča prek satelitov. Alarm jadralec sproži s pritiskom na rdeč gumb, aktivira pa se tudi, če se znajde pod vodo. Sprožitev alarma pošlje sporočilo, da jadralec potrebuje pomoč. Težava alarma je po Hajnškovih besedah ta, da je vezan na jadrnico, ne na človeka. Če se ta loči od jadrnice, mu alarm ne more pomagati.

Glede na to, da Šterka ni na jadrnici, se zastavlja vprašanje, ali je morebiti na rešilnem čolnu. Tudi v tem primeru je preživetje težko, saj je voda tam izredno mrzla (med 5 in 7 stopinj Celzija), kar pomeni, da se ne da zdržati dolgo, navaja Hajnšek.

Daljše prekinitve javljanja pri Šterku pogoste
Sogovornika smo povprašali tudi, kako je z javljanjem na odprtem morju. Pojasnil je, da je treba tu ločiti dve različni stvari: t. i. solo "oceanske" dirke, ki jih spremlja regatni odbor po satelitskih telefonih, jadralec pa se javlja dvakrat dnevno, in t. i. amatersko jadranje. "Pri amaterskem jadranju gre za osebne ambicije jadralca, ki se javlja kadar hoče ali po dolgovalovnem radiu radiamaterju ali po satelitskem telefonu komur koli drugemu," razlaga Hajnšek.

MMC se je o javljanju Šterka pozanimal pri njegovem fotografskem sponzorju Urošu Fabjanu, ki Šterkovo pot spremlja tudi na svoji spletni strani. Fabjanova tajnica je povedala, da se je Šterk redno javljal, torej skoraj vsak dan, daljše prekinitve javljanja pa pri njem niso bile nič neobičajnega, saj se je večkrat zgodilo, da je bil njegov oddajnik pokvarjen.

"Trenutek nepazljivosti in stvar je zaključena"
In kaj sploh pomeni biti sam na morju? "To pomeni, da moraš sam poskrbeti zase, nihče drug ne more. Če so razmere težke, možnosti za popravni izpit ni. Čeprav je jadralec utrujen ali pod stresom, mora hitro odreagirati, napaka se lahko zgodi v trenutku in veliko stane," pravi jadralec Hajnšek.

Za varnost mora torej jadralec poskrbeti povsem sam, največja nevarnost, ki mu grozi, pa je glede na nestabilno platformo jadrnice ta, da pade v vodo. Če pade v odprto morje, ni nikogar, ki bi mu pomagal. "To je, kot bi človek jezdil divjega konja, ne da bi se pri tem držal," pove sogovornik. "Trenutek nepazljivosti in stvar je zaključena." Prav zato je pomembno, da je jadrnica opremljena z dobro opremo, med drugim z avtopilotom, ki zazna, če se jadralec loči od jadrnice. Če se to zgodi, avtopilot poskrbi, da se plovilo ustavi. Izjemno pomembno pa je po njegovih besedah tudi to, da je jadralec privezan, ko se giblje po barki.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si