Okrajno sodišče v Ajdovščini je odločilo, da sta kriva preslepitve pri pridobitvi sredstev od države v višini 1,8 milijona evrov, je za MMC poročala novinarka TV Slovenija Mojca Dumančič.
Oba sta obsojena na 28 mesecev zaporne kazni. Dušan Črnigoj mora plačati še denarno kazen 35.000 evrov, Ožbej Marc pa 15.000 evrov.

Sodišče je torej povsem sledilo predlogu tožilke Marte Vukelić Durnik tako glede izbora kazni kot tudi dolžine zaporne kazni in denarne kazni ter odvzema protipravne premoženjske koristi pravni osebi v stečaju.
Tožilka: To je bila posebna vrsta goljufije
"Zelo sem zadovoljna. Ta razsodba je pokazala, da je sodišče v celoti, dejansko v celoti, sledilo predlogu tožilstva, kar potrjuje, da je bila moja ocena pravilna," je izjavila na koncu postopka, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Glede odvzema protipravne premoženjske koristi pravni osebi v stečaju je dejala: "V tem primeru je šlo za posebno vrsto goljufije na škodo države." Goljufanje države, tudi če bi bilo "tlakovano" z dobrimi nameni, nepravilno, ter da je "potrebno obsodbe, ki jo je dobilo v današnjem primeru".
Zagovorniki obtoženih so predlagali umik obtožbe in oprostilno sodbo. "Zelo sem razočaran nad državo," je ob odhodu s sodišča dejal Črnigoj, izjave ni želela dati niti njegova zagovornica Irena Dobravc Tatalovič. Tudi ona je le izrazila razočaranje, obenem pa napovedala pritožbo na sodbo sodnika Patricija Bratuža.

Pritožbo je napovedal tudi zagovornik družbe Primorje Gregor Verbajs: "Postopek je še v teku, zoper sodbo bomo vložili pritožbo, vsekakor pa je to nepričakovan rezultat. Pričakovali smo oprostilno sodbo, ker ni dokazano kaznivo dejanje, stvar bo potem odločitve višjega sodišča."

Plače za čakanje na delo
Družba Primorje je v letih 2010 in 2011 po takratni zakonodaji pridobila finančna sredstva države za plače delavcem za čakanje na delo. Kot sta trdila obtožena, so za delavce med čakanjem izvedli tudi izobraževanja, zato so na delo čakali na svojih delovnih mestih.

Kot je dejal Črnigoj, dela v času hude gradbene krize ni bilo, zato bi moralo Primorje odpustiti 400 od več kot 1000 zaposlenih, tako pa so jih izobraževali v pričakovanju konca krize in pridobitve novih projektov. Za nadomestila plač delavcev pri čakanju na delo je Primorje od države pridobilo 1,8 milijona evrov, Marc pa je vložil še štiri zahtevke za povrnitev 233.000 evrov, kar pa je zavod za zaposlovanje septembra 2011 zavrnil.

Tožilstvo pa je trdilo, da Primorje tedaj ni bilo v položaju, ko ne bi moglo zagotavljati dela polovici delavcem. Poleg tega družba delavcev ni nikoli napotila na čakanje in zanje v tem času ni izvedla potrebnega izobraževanja, so dokazovali.

Projekt je za Primorje tedaj vodilo podjetje Lefin iz Maribora. Kot sta pojasnila obtožena, naj Primorje ne bi imelo dovolj znanja, da bi se ukvarjalo s takimi projekti, zato je Lefin vodil celoten postopek. Sama sta bila le izvajalca, sta trdila Črnigoj in Marc. Zato je v zaključni besedi zagovornik Primorja dejal, da bi v primeru, če bi res šlo za kaznivo dejanje, morali tega osumiti podjetje Lefin.

Postopek je potekal šest mesecev, zaslišali so številne priče, še poroča STA.
Drugi postopki in obsodbe
Črnigoj je bil zaradi delovanja v Primorju že obtožen in obsojen v več različnih procesih. V zadevi Čista lopata, povezani z gradnjo stolpa na brniškem letališču, je bil obsojen na 14 mesecev za zapahi, a jih je predčasno zapustil po letu dni. V zadevi Stavbenik je bil zaradi nakupa delnic omenjenega podjetja obsojen na tri leta zapora in 1,4 milijona evrov denarne kazni, toda sodba je bila razveljavljena, ponovni postopek pa še poteka.