Po ponedeljkovi nesreči v Premogovniku Velenje so reševalci našli še preostala pogrešana rudarja, oba mrtva. O tem, kaj sledi, je z generalnim direktorjem družbe Markom Mavcem govorila novinarka Duška Lah.

Sorodna novica V nesreči umrli vsi trije ujeti rudarji, vlada odloča o razglasitvi dneva žalovanja

Danes je za Premogovnik Velenje in za Šaleško dolino res žalosten dan. Umrlo je še zadnje upanje, ki smo ga imeli, da bi dva od ponesrečenih rudarjev našli živa. Prvega smo našli nekaj po osmih, žal ni preživel. Prav tako drugega, ki smo ga našli pred slabo uro in je prav tako umrl. Rudarji res z zlomljenim srcem gledamo na to, kar se nam je zgodilo. Narava nas je še enkrat opomnila, kako neizprosna je – kljub vsej tehnologiji, ki jo imamo, kljub vsem znanjem, ki jih imamo, kljub vsem prizadevanjem za varnost, čeprav skrbimo za to, da smo eden najvarnejših podzemnih rudnikov, ne v Sloveniji, na svetu, kar nam priznavajo tudi vse mednarodne institucije, nam lahko narava pokaže takšne zobe, kot nam je pokazala.

Sorodna novica Rudarski strokovnjak Vukelić: Odkopavanje je zahtevno, trajalo bi lahko nekaj dni

Kako naprej, v Prelogah in drugih jamah?
Proizvodnja bo slej ko prej potekala normalno. Življenje gre dalje. Na tem odkopu, na katerem se nam je to zgodilo, nas čaka veliko dela, da ga saniramo. Navsezadnje, ker je že proti zaključevanju, da se odločimo, da ga morda predčasno opustimo tudi na tem delu. Na drugih deloviščih ni nobene bojazni in nobene nevarnosti, da bi se podoben dogodek, kot je bil ta, zgodil. Ta dogodek je bil res enkraten, kakršnega v Premogovniku Velenje še nismo zaznali v taki obliki. Očitno smo prišli na neko geološko anomalijo, ki je bila ujeta v sloju, in takšne anomalije je nemogoče predvidevati in so tudi v sloju tako redke, da se, odkar mehaniziramo odkopavamo, niso zgodile že najmanj 40 let.

Kako je bilo poskrbljeno za varnost reševalcev?
Pri vsakem reševanju imamo dve prioriteti. Prva je prioriteta pomagati in rešiti ponesrečence. Druga prioriteta pa je to narediti varno. V nobenem primeru ne smemo – in tudi nismo – reševalcev izpostaviti previsoki nevarnosti, takšni, ki bi pomenila tveganje za njihovo zdravje, ki bi pomenila tveganje za njihovo življenje ali za poškodbe reševalcev. Zato smo ves čas imeli pod nadzorom jamski zrak, ves čas smo zagotavljali ukrepe, kjer smo poskrbeli za to, da ne bi bilo porušitve tega materiala – ali ponovnega vdora. Imamo izredno izurjeno reševalsko ekipo, več kot 100 reševalcev je registriranih pri nas v Velenju, od tega je 80 tako imenovanih operativnih jamskih reševalcev, ki so aktivni reševalci. To pomeni, da so poleg tega, da imajo znanje in izpite, tudi zdravstveno ustrezni in primernih let. Kajti ne moremo nekoga starejšega poslati v reševanje. Preostalih 20 predstavlja tako imenovane možgane reševanja in so reševalni štab, ki usmerja reševalce v akciji. Del to počne zunaj, del pa po posameznih ekipah, vodi te ekipe, ki so na več lokacijah v jami.

Zagotavljate, da na družine umrlih ne boste pozabili?
Z družinami umrlih smo ves čas v stikih. Še enkrat jim izrekam iskreno, iskreno sožalje. Popolnoma razumemo njihovo izgubo, sočustvujemo z njimi, seveda pa ne moremo čutiti tega, kar oni čutijo danes. Obljubljamo, da bomo poskrbeli za svojce, predvsem pa za otroke. Tu gre za dve zelo mladi deklici, stari približno dve in skoraj štiri leta, mi bomo poskrbeli za to, da nihče od svojcev ne bo materialno oškodovan oziroma prizadet. Poskrbeli bomo za to, da bosta ti dve deklici imeli čim bolj normalizirano življenje. Brez očeta namreč normalnega življenja ne bosta imeli nikdar več. Zato smo mi tisti, ki smo dolžni, da zanje poskrbimo, da poskrbimo za svojce tako čustveno kot tudi materialno, da nihče ne bo zaradi tega trpel stiske finančne oblike.