Silvo Drevenšek je v petek, tik pred sklenitvijo glavne obravnave (povezava desno), priznal, da je na lanski božični večer (povezava levo) v Gerečji vasi vzel življenje nekdanji partnerici, nato pa ob sinovi prisotnosti še njenim staršem. Dosmrtno zaporno kazen je sodišče izreklo prvič po letu 2008, kar je bila znova uvedena.
Sodni senat pod vodstvom Marjana Strelca je tako skoraj v celoti prisluhnil zahtevam tožilstva, saj je tožilka Tea Kukovec Belšak v četrtkovih sklepnih besedah predlagala po 30 let za vsak umor in še pet let zapora za zanemarjanje mladoletne osebe, zaradi krutosti in naklepnosti krvavega zločina pa je predlagala združitev kazni v dosmrtno zaporno kazen.
Sodišče je zgolj pri zadnjem prisodilo štiri namesto pet let zapora, obsojenemu pa naprtilo še plačilo vseh sodnih stroškov in mu zaradi begosumnosti ter ponovitvene nevarnosti tudi podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe.
Predsednik senata Strelec je v obrazložitvi sodbe med drugim navedel, da so bila očitana kazniva dejanja nedvomno dokazana, in to v najhujši očitani obliki, storilec pa se jih je zavedal, saj je ravnal premišljeno in naklepno, po mnenju izvedenca psihiatrije tudi ne v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.
Na izrek najvišje mogoče kazni po slovenskem kazenskem zakoniku je vplivalo tudi dejstvo, da vse do zadnje obravnave obtoženi ni spregovoril in obžaloval dejanj, to je storil šele tik pred koncem sojenja in najverjetneje le zato, da bi si morda znižal kazen, je ocenil sodni senat. Čeprav do zdaj ni bil kaznovan, je to v primerjavi s povzročeno tragedijo tako zanemarljivo, da po mnenju senata ne more vplivati na izrek sankcije.
Sodišče je oškodovanca, brata oziroma sina in mladoletnega sina oziroma vnuka umorjenih napotilo na pravdni postopek, Strelec pa je ob tem posebej poudaril, da na izrek tako hude kazni nikakor ni vplivalo dejstvo, da so tako v četrtek kot danes pred sodiščem in v medijih dosmrtno kazen zahtevali tudi prijatelji oškodovanca.
Prav tako na odločitev po njegovih besedah ni vplival niti poziv oškodovanca v sklepnih besedah, da Drevenšku izrečejo dosmrtno kazen, ker se v nasprotnem primeru bojijo njegovega maščevanja. Kot je posebej pojasnil oškodovancu, zakon namreč obsojencem omogoča pogojno izpustitev po 25 letih zapora.
Sodba še ni pravnomočna
Tožilka Kukovec Belšak je bila z obsodbo in izrečeno kaznijo zadovoljna, ker pa pričakuje pritožbo, je že napovedala, da bo v tem primeru v odgovoru še enkrat ponovila očitke iz obtožnice ter znova zavzela stališče, da so v tem primeru podane okoliščine, zaradi katerih je izrek tako hude kazni utemeljen in upravičen.
Tudi pooblaščenec oškodovancev Danijel Planinšec je dejal, da je z izrečeno sodbo zadoščeno namenu kazni, predvsem kot vzgojni pouk tudi za druge, da česa takšnega ne bi počeli. Glede sodnikovih besed o morebitnem pogojnem izpustu je dejal, da je teoretično mogoče marsikaj, praktično pa je bil obsojen na dosmrtno kazen.
Zagovornik napovedal pritožbo
Drevenškov zagovornik Andrej Kac sodbe ni želel komentirati, saj gre za sodbo v imenu ljudstva, ob tem pa je poudaril, da še ni pravnomočna. Napovedal je zanesljivo pritožbo, saj se po njegovih besedah ne strinja izključno z izrečeno višino kazni. Prepričan je, da tožilstvu ni uspelo dokazati potrebnih elementov, ki bi opravičevali tako visoko kazen.
Drevenšek je bil obsojen, ker je na lanski božični dan na zahrbten način in iz koristoljubja najprej umoril zunajzakonsko partnerico, nato pa v njuni hiši še taščo in tasta. Z nekdanjo partnerico se je prek sporočil SMS dogovoril za predajo božičnih daril sinu, s katerim se je pred kratkim odselila. Ko sta se srečala na dvorišču stanovanjske hiše v Gerečji vasi, sta se mirno pogovarjala, ko sta vstopila v hišo, pa je partnerico napadel. S kuhinjskim nožem jo je večkrat zabodel, zato je na kraju umrla.
Po napadu nanjo se je napadalec odpravil v sosednjo hišo, kjer so živeli njeni starši in pazili njunega sina. Kljub prisotnosti svojega otroka je z istim kuhinjskim nožem večkrat zabodel in porezal tasta in taščo, zaradi česar je prvi na kraju umrl, druga pa še isti dan v bolnišnici.
Zaporna kazen za Silva Drevenška najdaljša v slovenskem sodnem sistemu
Za zdaj še nepravnomočna dosmrtna kazen, ki jo je sodišče naložilo Drevenšku, je najdaljša v slovenskem sodnem sistemu do zdaj. Tožilci so do zdaj dosmrtno zaporno kazen zahtevali že štirikrat. Spodaj je kronologija nekaterih kaznivih dejanj v zadnjih desetletjih, za katera so storilci dobili najdaljše kazni.
Množični morilec Metod Trobec (1978): Večkratni morilec in posiljevalec Metod Trobec je bil kot zadnji v zgodovini Slovenije obsojen na smrt, po pritožbi pa mu je vrhovno sodišče Slovenije kazen spremenilo v takrat najvišjo mogočo – 20 let zapora. Obsojen je bil zaradi posilstva in umora najmanj petih žensk, ki jih je na svojem domu v Dolenji vasi nato sežgal v krušni peči. Zločini so prišli na plan leta 1979, ko je poskušal oropati turista. Ker je med prestajanjem kazni dvakrat (v letih 1988 in 1992) poskušal umoriti sojetnika, je bil obsojen na še 15 let zapora. Kazen bi se mu iztekla leta 2014, a je Trobec maja 2006 v zaporu storil samomor.
Ugrabitev in umor podjetnikov (1997, 1999): Jožef Kovač je bil zaradi ugrabitve treh in umora dveh podjetnikov v letih 1997 in 1999 po več procesih leta 2015 pravnomočno obsojen na enotno zaporno kazen 30 let. Najprej je leta 1997 izginil Dušan Mavrič; njegovo truplo je Sava naplavila nekaj tednov pozneje. Dušana Gačnika so ugrabili leta 1999, a mu je uspelo pobegniti, potem ko so ga priklenili v hladilnici ljubljanske gostilne Jelen, ki jo je takrat najemal Kovač. Zadnja žrtev Kovača in dveh sostorilcev je bil novembra 1999 Milan Tili. Tudi njegovo truplo so našli v Savi.
Trojni umor v Frankfurtu (december 2000): Ljubljančan Viktor Rafolt je v Frankfurtu s streli pokosil tri gradbene delavce, četrtega pa so zdravniki rešili. Na sojenju v Ljubljani, ki se je končalo januarja 2007, je bil Rafolt obsojen na 30 let zapora. Edini nagib, ki naj bi ga ponudil za tri umore in poskus umora, je bila izjava, da se z njim in njegovimi prijatelji ne bo nihče "zajebaval".
Za naročeni umor obsojena naročnik in storilec (marec 2002): Pri eni od gramoznih jam v bližini ljubljanskega pokopališča Žale so marca 2002 našli truplo 25-letnega Velenjčana. Po le nekaj dneh so prijeli Gregorja Britovška iz Topolšice, ki je za umor najel Nenada Miroviča iz Celja. Celjsko okrožno sodišče ju je oktobra 2008 oprostilo, a je ljubljansko višje sodišče po pritožbi odločilo, da je Mirovič kriv umora, Britovšek pa za napeljevanje k umoru zaradi koristoljubja, ter jima izreklo vsakemu po 30 let zapora.
Umor dekleta in njene prijateljice (julij 2002): Robert Rauter je v Ižakovcih s puško najprej ustrelil svoje dekle, s katero je imel triletnega sina, njene starše pa hudo ranil, nato pa v Murski Soboti ustrelil še njeno prijateljico. Murskosoboško sodišče mu je prisodilo skupno kazen 52 let in dva meseca zapora ter mu tudi v ponovljenem sojenju izreklo enotno 30-letno zaporno kazen.
Trojni umor v Rovinju (avgust 2002): Hrvaški policisti so v apartmaju v Rovinju našli ustreljene tri člane slovenske družine iz Grosuplja. Za umor matere Vesne Pavlin Rakić, očima Georga Rakića in 12-letnega polbrata Bojana je ljubljansko sodišče marca 2004 Ivana Perića obsodilo na najvišjo mogočo zaporno kazen, 30 let. Takrat 22-letnemu Periću je za vsak umor prisodilo 30 let zaporne kazni in mu nato izreklo enotno 30-letno zaporno kazen. Umorov ni priznal, saj da nikoli ne bi ubil svoje družine.
Okruten umor Nine Dobrič (september 2002): Komaj 18-letna Nina Dobrič je domnevno morala umreti, ker je poskušala v motorističnem klubu v Litiji pomagati fantoma, ki se ju je lotil nasilni Boštjan Koprivnikar. Pred smrtjo jo je Koprivnikar v družbi Simona Trančarja in Damirja Hasanija okrutno mučil, truplo pa so odvrgli v Savo. Koprivnikarju so za umor na grozovit način prisodili 30 let zapora, Trančarju, ki je dejanje priznal in obžaloval, pa 15 let. Hasanija, ki naj bi bil le opazovalec, so oprostili.
Trojni umor na Gorjancih (maj 2003): Novomeško sodišče je januarja 2004 na 30-letno enotno zaporno kazen obsodilo Ermina Brkiča, za katerega je odločilo, da je kriv umorov 20-letne Darje Erak iz Domžal ter 23-letnih Bojana Čaviča in Veljka Driniča iz Kranja. Brkič je trojico, ki je od njega kupovala avtomobil, ustrelil na makadamski cesti med Vahto in Gospodično.
Umor mladoletnih hčerk (december 2003): 61-letni Mariborčan Ivan Marolt je s kladivom za meso ubil hčerki, stari devet in 11 let. Nato je življenje poskušal vzeti še zunajzakonski partnerici, ki pa ji je uspelo pobegniti. Tožilstvo je dokazalo, da je moril načrtno in premišljeno, Marolt pa je dejanje priznal in ga obžaloval. Sodba, 30 let zapora, je postala pravnomočna marca 2005.
Umor župnika (januar 2004): Ladislav Žagar je za umor 79-letnega mekinjskega župnika Antona Gosarja iz koristoljubja dobil najvišjo kazen, 30 let zapora. Žagar je za tarčo večkrat izbral župnike. Gosar je bil njegova žrtev že aprila 1998, ko ga je tako hudo pretepel, da je bil nekaj dni v komi. Oropati je poskušal tudi župnika Antona Dobrovoljca v župnišču v Homcu.
Umor brata, še prej umor v BiH-u (junij 2005): Jaka Ulčnik je v Bistrici ob Sotli ustrelil svojega brata, ob tem pa huje ranil tudi njegovo dekle, zaradi česar je bil aprila 2007 obsojen na 30 let zapora. To pa ni bil edini krvavi zločin Ulčnika, ki je že marca istega leta moril tudi v kraju Vitina v Bosni in Hercegovini. Celjsko sodišče ga je leta 2019 za to dejanje obsodilo na 15 let zapora, kar pa na dolžino prestajanja kazni ne bo vplivalo, saj je bil že pred tem obsojen na najvišjo mogočo kazen.
Večkratni morilec Plut umori Ljubico Ulčar (februar 2006): Obsojeni morilec Silvo Plut je na Dolgem Brdu kruto umoril Ljubico Ulčar, Mirku Ulčarju pa je uspelo pobegniti. Že leta 1990 je bil obsojen zaradi umora sošolke, po izpustitvi iz zapora pa je pobegnil v Srbijo. Tam je leta 2004 umoril nosečnico, slovenski organi pa ga po njegovi vrniti v Slovenijo niso priprli, čeprav so bili seznanjeni s sumom umora v Srbiji. Aprila 2005 so ga sicer aretirali zaradi oboroženih ropov, a ga nato zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Oktobra 2006 ga je sodišče obsodilo na 30 let zapora, aprila 2007 je v zaporu storil samomor. Vrhovno sodišče je marca 2012 potrdilo, da je država odgovorna za to, da je Plut umoril Ljubico Ulčar.
iz koristoljubja umoril oba starša (september 2008): - V Spodnji Senici pri Medvodah je 25-letni Blaž Mištrafović umoril starša, domnevno zato, da bi prišel do družinskega premoženja. 54-letno mater in 57-letnega očeta je ubil z udarci orodja po glavi, nato pa v hiši zanetil požar in skušal dogodek prikazati kot napad tretje osebe. Pozneje je dejanje priznal in bil obsojen na enotno zaporno kazen 20 let za umor iz koristoljubja na zahrbten način.
Dvojni umor na Ižanki (junij 2010): Kitajski državljan Wu Zuxiong je bil prvi obdolženec, za katerega je tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor. Umorjena zakonca, prav tako Kitajca, sta bila lastnika restavracije na Prulah, kjer je kot pomočnik v kuhinji delal Wu. Potem ko sta ga odpustila, ju je umoril z motiko. Wuja so sprva obsodili na enotno kazen 20 let zapora, višje in vrhovno sodišče pa sta mu kazen zvišali na 30 let.
Umor geometra pri Velikih Laščah (september 2012): Roman Hočevar je nedaleč od domače hiše v Hrustovem blizu Velikih Lašč ustrelil geometra, ki je želel zaradi spora med krajani po naročilu opraviti meritev parcele, čemur so Hočevarjevi nasprotovali. Ko so z geometrom prišli še tretjič, Hočevarju to znova ni bilo prav, odšel je v hišo, vzel pištolo in geometra iz neposredne bližine hladnokrvno ustrelil v glavo. Okrožno sodišče ga je obsodilo na 20 let in 11 mesecev zapora, višje pa mu je nato izreklo 30 let zapora.
Umor z udarci v glavo in davljenjem (marec 2013): Truplo umorjenega 57-letnika so odkrili, potem ko poslovodja trgovine zjutraj ni prišel v službo in je šla zato sodelavka na njegov dom v Čežarjih pri Kopru. Policisti so žrtev našli na tleh v kleti z močno poškodovano glavo. V preiskavi so ugotovili, da sta umor iz koristoljubja, saj je žrtev živela sama in naj bi imela večje premoženje, storila Marko Markovič in bolgarski državljan Kosta Aleksandrov. Prvi je bil obsojen na 30, drugi pa na 22 let zapora.
Umor partnerice (oktober 2014): 25-letni Alen Mihalič je v Mariboru ubil 29-letno Ano Jug, s katero sta skupaj živela. Dekle je več kot 30-krat zabodel, vzrok za dejanje naj bi bilo ljubosumje. Mariborsko sodišče je Mihaliču zaradi umora partnerice in poznejšega poskusa uboja pacienta na forenzičnem oddelku mariborske psihiatrije izreklo 28 let zapora.
Po materi umoril še očeta (december 2014): Robert Supančič, ki je pred leti že umoril lastno mater, je v domači hiši v Zgornji Kungoti na grozovit način umoril še očeta. Večkrat ga je zabodel z nožem in nato obglavil. Sodišče je novembra 2015 na prvi stopnji presodilo, da je bil v času dejanja prišteven, in mu dosodilo 28 let zapora. Pred 12 leti, ko je umoril mater, so izvedenci menili, da boleha za shizofrenijo, zato mu je sodišče izreklo le ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Po treh letih se je tako vrnil v običajno življenje.
Umor natakarice v Zlatoličju (junij 2015): Mariborsko sodišče je 31-letnega Matjaža Debeljaka iz Brunšvika v Staršah obsodilo na 26 let zapora. Priznal je, da je v gostinskem lokalu v Zlatoličju umoril študentko Jasmino Trčko. Šlo naj bi za ljubosumje.
Umor policista na Ižanki (julij 2015): Samo Tadin se je na Ižanski cesti v Ljubljani namerno zaletel v policijsko vozilo na nujni vožnji. Pri tem je umrl policist, drugi pa je bil poškodovan. Za umor policista je sodišče 44-letnemu Tadinu dosodilo 25 let zapora, za poskus umora drugega pa 15 let, nato pa izreklo enotno kazen 30 let zapora.
Smrt jeseniške deklice (julij 2016): Mama dveletne deklice Sanda Alibabić in njen partner Mirzan Jakupi sta bila kriva vrste kaznivih dejanj, ki so vodila v smrt deklice. Sodnica je za zanemarjanje mladoletne osebe, surovo ravnanje in povzročitev več lažjih, hudih in posebno hudih telesnih poškodb Alibabić prisodila 23 let, Jakupiju pa 21 let zapora.
Umor, predvajan prek Facebooka (februar 2017): Aleš Olovec in Martin Kovač sta pri Podbočju na Dolenjskem grozljivo pretepla znanca, ki je pozneje zaradi poškodb umrl. Vse skupaj sta snemala s telefonom in neposredno predvajala na profilu Facebooka. Sodišče je odločilo, da sta kriva umora na grozovit način in neupravičenega slikovnega snemanja. Olovec je dobil enotno kazen 21 let in 11 mesecev zapora, Kovač pa 20 let in 11 mesecev.
Streljanje sredi križišča v Mariboru (oktober 2017): Senad Softić je sredi belega dne na prometnem križišču v Mariboru več kot 20-krat streljal v avtomobil in ubil domnevnega ženinega prijatelja. Ranil je tudi drugega moškega v omenjenem vozilu in zadel mimo vozeči avtomobil, v katerem je bila mati z otrokom. Dobil je 26 let zapora, višje sodišče pa mu je kazen znižalo na 24 let.
Dvojni umor v Krkavčah (avgust 2018): Marko Matić je v Krkavčah umoril svojo 75-letno polsestro in 83-letnega svaka. Po mnenju sodišča je dejanje storil iz koristoljubja in drugih nizkotnih vzgibov, umora pa je izvršil brutalno in hladnokrvno. Sodišče mu je prisodilo 30 let zapora, višje sodišče je sodbo potrdilo.
Umoril dedka, babico in strica (junij 2020): V Škocjanu pri Domžalah je 24-letni Peter Gaspeti z ostrim predmetom tako hudo poškodoval sorodnike, stare 81, 74 in 51 let, da so na kraju umrli. Žrtve so bili babica, dedek in stric. Po dogodku je sam poklical policiste. Tožilstvo je zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, sodišče pa je na prvi stopnji odločilo, da je kriv trojnega uboja. Izreklo mu je enotno 30-letno zaporno kazen in mu do pravnomočnosti sodbe podaljšalo pripor. Tožilstvo je napovedalo pritožbo.
Božični trojni umor v Gerečji vasi (december 2020): Silvo Drevenšek je po razhodu s partnerico in nesporazumih glede delitve premoženja izpolnil svoje napovedi, da bo izvedel maščevanje na božič in najprej z nožem v skupni hiši umoril nekdanjo partnerico, nato pa pred očmi štiriletnega sina v sosednji hiši še svoja nekdanja tasta in taščo. Tožilstvo je zanj zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, ptujsko sodišče pa mu jo je za zdaj še nepravnomočno tudi izreklo.
