V zadnjih letih je bilo v Sloveniji kar nekaj napadov na policiste, ki so se tragično končali. Na isti dan, kot se je zgodil strelski incident na območju izolske bolnišnice, je pred dvema letoma vojak med nadzorom prometa ustrelil policista v glavo. Lani novembra se je zgodil oborožen spopad pri Ptuju, kjer sta bila ranjena policist in policijski pes. Pred nekaj meseci pa je tuji državljan zabodel policista, ki je pozneje umrl.

Strelskih incidentov ni nič več kot v preteklosti, pravi profesor kriminalistične psihologije Peter Umek in poudarja, da se podobni incidenti dogajajo ves čas, vendar jih ne moremo metati v isti koš. Nekatere napade na policiste so izvedli ljudje, ki so duševni bolniki in niso bili prištevni. Takšna sta bila primera tujega državljana, ki je v Posavju zabodel policista, in vojaka, ki je v Litiji streljal na policista. S tema primeroma bi lahko po njegovem mnenju primerjali tudi nameren trk v policijsko vozilo iz maščevanja, ki se je zgodil pri Igu.

"Zadnji primer ni bil naperjen proti policistom, vendar so bili vpleteni v dogodek, ki je bil načrtno izveden proti zdravniku. Pravega razloga ne vemo. Vsi ti ljudje imajo podobne osebnostne značilnosti. Pri tem je razumljiveje govoriti o psihopatih, čeprav slovenski psihiatri bolj govorijo o sociopatiji ali sociopatskih osebnostih. To so ljudje, ki jih premaga hitra jeza, še posebej če mislijo in čutijo, da se jim godi krivica in da ljudje delujejo proti njim. Sami pa z ljudmi niso veliko povezani, niso empatični itd. Pri tem ne gre za duševno bolezen, temveč za motnje osebnosti in so hitro vzkipljivi. Ti ljudje imajo bolj ali manj v svoji zgodovini kazniva dejanja, veliko prekrškov, slabe odnose z ljudmi …" pojasnjuje Umek.

Nekateri mediji so poročali, da naj bi bil izolski strelec v preteklosti rezervni policist, domnevni morilec direktorja kemijskega inštituta Janka Jamnika je ljubiteljski strelec, vojak, ki je ubil policista, je imel strelsko znanje. Ali obvladovanje orožja lahko pripomore k agresivnim dejanjem? Peter Umek pravi, da je o tem težko govoriti. "Veliko ljudi zna ravnati z orožjem, nekateri ga imajo radi. Lahko, da je bil izolski strelec rezervni policist, vendar glede na storjena kazniva dejanja po mojem mnenju zakonitega orožja ni mogel imeti. Ljudje, ki imajo v posesti nezakonito orožje, pri zasegih vedno rečejo, da ga imajo za svojo obrambo," pravi.

Koliko veliki množični poboji, kot sta jih povzročila voznik tovornjaka, ki je zapeljal v množico, ali nemški kopilot letala, ki je letalo načrtno preusmeril, da je treščilo v goro, spodbujajo, da storijo podobna dejanja? "Proučeval sem strelske pohode na šolah in ti imajo dovolj posnemovalcev, ki v nekem trenutku to tudi naredijo," pravi. Nasilna dejanja pa so po njegovih besedah lahko spodbuda storilcem. "Vendar moraš biti tak človek, da to storiš," dodaja.

Psihično in verbalno nasilje lahko preraste v fizično
Okolica pri večini storilcev osupljivih nasilnih dejanj ni zaznala, da je z njimi nekaj narobe, sami pa tudi niso poiskali ustrezne pomoči. "Velikokrat govorimo o odkrito agresivnih ljudeh, ki se večkrat obravnavajo. Imamo pa kup ljudi, ki so prikrito agresivni in njihovo vedenje ni v neskladju z zakoni. Včasih pa nasilje prebije in potem se ljudje čudijo, kaj se je zgodilo. Vendar v njihovi zgodovini opazimo veliko takšnih dejanj, kot sta psihična in verbalna agresivnost, ki lahko nekoč vodita tudi v fizično nasilnost," poudarja Umek.

Na drugi strani pa se zdi, da določeni poklici izgubljajo svojo strokovno avtoriteto. Če se je še pred dvema desetletjema govorilo o zdravnikih kot o bogovih v belem, ni več tako. Prav tako spoštovanje pri nekaterih očitno izgubljajo tudi policisti.

"Stvari se spreminjajo. Z demokracijo prihajajo tudi druge vrednote ali drugačna pojmovanja. Nekateri demokracijo zamenjajo z anarhijo in mislijo, da imajo vse pravice. Treba pa je spoštovati zakone in strokovne avtoritete," še pravi Umek in dodaja, da se na drugi strani tudi določeni poklici ne morejo vesti kot absolutna avtoriteta, saj zaradi tega lahko nastajajo konflikti.