"Potrdimo lahko, da do zdaj v nobenem izmed takih prijavljenih primerov nismo potrdili, da bi se izvedlo kakršno koli kaznivo dejanje na škodo otroka. Nasprotno, v nekaj primerih je bilo ugotovljeno, da so se otroci ob srečanju s 'kombiji in neznanci' zaradi predhodnih opozoril v šolah, doma in v medijih prestrašili in zbežali, ne da bi jih k temu spodbudilo kakršno koli ravnanje voznikov ali potnikov v vozilu," so pojasnili za MMC.

V vseh primerih so bili pregledani kraji, kjer naj bi se ta dejanja zgodila, vendar sledov ali predmetov, ki bi kazali, da so se dejansko zgodili tovrstni dogodki oz. kazniva dejanja, niso našli, dodajajo.

Ne gre za "lažne prijave"
Javnost je za primer iz ljubljanske soseske Polje izvedela iz zapisa na Facebooku, ki je bliskovito zaokrožil po družbenih omrežjih. Domnevna priča dogodka je trdila, da sta dva moška, oblečena v črno in z maskami na glavi, 10-letnici hotela čez glavo povezniti črno vrečko in jo zvleči v kombi, k sreči pa se je deklica rešila in pritekla k njej in prijateljici, ki sta o dogodku obvestili policijo. Ta pa je pozneje ugotovila, da ženska ni bila dejanska priča dogodka, ampak ji je tega opisala deklica sama.

Policija pa kljub vsemu razlikuje med prijavami, ki se pozneje izkažejo za neresnične - javnost najpogosteje izve za tiste, ki so povezane z lažnimi bombnimi preplahi, ti pa so na primer tudi strogo kaznovani.

309. člen kazenskega zakonika namreč narekuje: "Kdor zlorabi znamenje za pomoč ali znamenje za nevarnost ali neutemeljeno kliče na pomoč ali lažno sporoči, da grozi nevarnost in s tem povzroči, da so državni organi ali druge pristojne organizacije ukrepale brez potrebe ali neupravičeno uporabile sredstva sistema zaščite, reševanja in pomoči, se kaznuje z zaporom do treh let." Če pa je s tem preprečeno ali ovirano delo pravosodnih ali drugih državnih organov in je bila s tem preprečena storitev uradnega dejanja ali povzročena večja premoženjska škoda, sta zagroženi še dve leti zapora več.

"Za t. i. "lažne prijave" oziroma za krivo ovadbo mora biti podan naklep storilca, da je hotel krivo prijaviti kaznivo dejanje. V primerih prijav, kot je zadnji v povezavi s kombiji in neznanci, pa gre za takšne prijave, ko prijavitelji v dobri veri pokličejo policijo," pojasnjujejo na Generalni policijski upravi (GPU).

Prav je, da obvestijo policijo
"Pomembno je, da je policija čim prej obveščena in da takoj stečejo postopki za zaščito otrok - ne glede nato, da se pozneje izkaže, da se je dogodek zgodil ali ne," poudarjajo na GPU-ju.

"Svetujemo in menimo, da je prav, da se odrasli odzovemo na pripoved otrok, zlasti s pomirjanjem ter s pravočasnim in čim podrobnejšim obveščanjem policije," so prepričani.

Pretiran strah pred kombiji
Pojasnjujejo, da policisti in kriminalisti v nadaljnjem postopku običajno nato sicer zaznajo različne stiske otrok, ki največkrat potrebujejo pomoč, podporo in razumevanje, ter poskrbijo, da se jim omogoči nadaljnja psihosocialna obravnava.

"Pomembno vlogo pri ozaveščanju imajo predvsem starši, ki morajo otrokom večkrat pojasniti, kako se morajo vesti v stiku z neznanci, vsekakor pa pogovor ne sme potekati pod vtisom medijskega poročanja o pojavu 'kombijev'," pravijo na policiji, kjer dodajajo, da je pomembno tudi to, da starši v nadaljevanju sodelujejo s policisti in kriminalisti, ko ti preverjajo okoliščine posameznega dogodka.

Ob tem pa svarijo pred širjenjem informacij, ki bi sprožale strah, paniko in stiske, saj pravijo, da obveščanje javnosti s pomočjo družbenih omrežij oz. spleta in medijev, preden policisti preverijo informacije, lahko povzroči preplah.

Za ugrabitev do deset let zapora
O dejanski ugrabitvi kazenski zakonik sicer govori v 133. členu. "Kdor koga ugrabi z namenom, da njega ali koga drugega prisili, da nekaj stori, opusti ali trpi, ali kdor v zvezi z ugrabitvijo prisili ugrabljeno osebo ali koga drugega, da nekaj stori, opusti ali trpi, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let," je zapisano. Še višja kazen - do desetih let - je zagrožena tistemu, ki ugrabljenemu zagrozi z ubojem ali s hudo telesno poškodbo oziroma ugrabi mladoletnika.

Storilec, ki prostovoljno spusti na prostost ugrabljeno osebo, preden je izpolnjena njegova zahteva, zaradi katere jo je ugrabil, se sicer sme kaznovati mileje ali se mu sme kazen odpustiti, še narekuje zakon.

Nekaj primerov na leto
Pobrskali smo tudi po policijskih poročilih zadnjih 15 let - podatke o številu ugrabitev vodijo med oblikami ogrožanja varnosti. Največ jih je bilo leta 2001, med 14 obravnavanimi ugrabitvami sta bila dva primera, ki so ju izvedle organizirane kriminalne skupine, je navedeno.

V letih, ki so sledila, se je število ugrabitev gibalo med devet (leta 2007) in ena (leta 2004), lani so bile tri, predlani pa pet. "Potrdimo lahko, da so ta kazniva dejanja pri nas redka," miri policija.

"Večinoma so izvedena med odraslimi osebami, motivi za taka dejanja izvirajo iz dolžniško-upniških ali drugih razmerij med odraslimi osebami, motiva pridobitve premoženjske koristi," pojasnjujejo. "Vsekakor je nujno potrebno, da obvestilo o takem dejanju čim prej dobi tudi policija," poudarjajo.

Nekatere izmed ugrabitev so v preteklosti močno odmevale tudi v medijih.

Ugrabljali zaradi denarja
Med letoma 1997 in 1999 smo tako imeli primer serijskih ugrabiteljev podjetnikov, ki so jih poskušali izsiljevati za denar, dva od treh ugrabljenih pa so nato našli mrtva v reki Savi.

Tragičen konec je imela junija 2007 tudi ugrabitev Jureta Bajde, ugrabitelji so od njegovega očeta, svetovalca v družbi Petrol in nadzornika Geoplina, zahtevali 200.000 evrov odkupnine, čez nekaj dni so na Hrvaškem našli mladeničevo truplo.

Od ugrabljene želeli izvleči informacije
Prijavljen primer poskusa ugrabitve v Polju, ki ga je policija v preiskavi nazadnje ovrgla, močno spominja na način, kako sta junija 2014 zakrinkana moška v Trnovem v Ljubljani s kolesa zbila žensko in jo odvlekla v vozilo. Žrtev so naslednje jutro še živo, a hudo ranjeno našli ob cesti, kamor so jo po več urah mučenja odvrgli iz avtomobila, vendar je umrla še pred prihodom reševalcev.

Izkazalo se je, da je šlo za Zorico Škrbić, dekle Dejana Vidmarja, ki ga je sodišče obsodilo na 15 let zapora zaradi "ropa stoletja", zato je v javnost pricurljalo, da je bil motiv zločina denar, med "ropom stoletja" ukraden iz sefov SKB-ja - storilci naj bi od Škrbićeve želeli izvleči informacije, kje je skrit ukradeni plen.

Ugrabil štoparko
Stephen Casiraghi je februarja 2007 ustavil štoparki, ki je štopala proti Primorski. Nad oškodovanko se je na samotnem kraju na obrežju Save izživljal vse do naslednjega popoldneva, ko je dekletu uspelo pobegniti.

Policisti so Casiraghija prijeli, obsojen je bil na 20 let zapora.

Oče kot ugrabitelj
Zgodba koroške deklice se je začela s sporom za skrbništvo otroka, ki jo je sodišče dodelilo materi, s čimer se oče ni strinjal in deklice ni želel izročiti materi. Deklice policisti pri očetu niso našli, zato jo je mati leta 2011 prijavila kot pogrešano. Našli so jo po več kot letu dni, večino časa pa je preživela z babico po očetovi strani v različnih krajih Slovenije.

Medijsko zelo razvpit primer ugrabitve otroka je bil tudi primer Šubic. Oče Marko Šubic je takrat šestletnega sina, ki je bil po ločitvi dodeljen materi, marca 1997 odpeljal iz vrtca, za štiri leta in štiri mesece je za njima izginila vsaka sled. Živela sta v tujini, Šubica pa so julija 2009 nazadnje prijeli kranjskogorski policisti, ki so iz tujine dobili namig, da namerava obiskati Slovenijo.