V prvem primeru si je aprila 2007 oškodovanec od osumljenca izposodil 50.000 evrov, ki bi jih v skladu z dogovorom moral vrniti po dveh mesecih v znesku 100.000 evrov. Izposoja je bila dokumentirana pri notarju, za zavarovanje zneska pa sta vpisala hipoteke za različna zemljišča, saj je bil oškodovanec prepričan, da bo nepremičnino uspel prodati.

Za 50.000 evrov posojila bi moral plačati 495.000 evrov
Ker oškodovanec zneska v določenem roku ni uspel vrniti, je osumljenec od njega zahteval dodatnih 120.000 evrov. Znesek, 220.000 evrov, je nato vrnil, a z enomesečno zamudo, osumljenec pa je od njega zahteval še 275.000 evrov zamudnih obresti in mu grozil s smrtjo, je pojasnil vodja kriminalistov Branko Japelj. Kriminalisti so osumljencu odvzeli prostost po enem izmed sestankov z oškodovancem, preiskovalni sodnik pa mu je po zaslišanju odredil pripor.

V drugem primeru je oškodovanec poslovno sodeloval z osumljencem in mu dolgoval okoli 6.000 evrov. Ker je osumljenec vedel, da je oškodovanec zaradi stečaja njegovega podjetja dolžan še drugim podjetjem, je odkupil dolg enega izmed podjetij v višini 34.000 evrov. Z grožnjo je nato skušal od oškodovanca izterjati dolg, želel pa je tudi odkupiti dolgove drugih podjetij in prisiliti oškodovanca, da bi mu v uporabo predal podjetje in nepremičnino.

Denar je skušal izterjati v pisarni oškodovanega, tudi z brcami in udarci, pri čemer je sodeloval tudi 40-letni moški, proti kateremu je policija podala kazensko ovadbo. Oškodovanec se je sicer prestrašil in dolg čez nekaj dni poravnal, a je osumljenec še vedno zahteval nepremičnino, za katero se je zanimal že v preteklosti.

Policija pri preiskovanju izsiljevanj uspešna
Policija preišče več kot 89 odstotkov vseh kaznivih dejanj zaradi ogrožanja varnosti posameznika in izsiljevanja. Lani so obravnavali 394 primerov izsiljevanj, leto prej pa 375. Zagrožena zaporna kazen za izsiljevanje je pet let zapora, je povedal vodja sektorja za organizirano kriminaliteto na kriminalistični policiji GPU-ja Slavko Koroš.

Dodal je, da se policisti pri izsiljevanju pogosto srečujejo z molkom prič ali žrtev, policija pa je o izsiljevanju obveščena zelo pozno. Policisti morebitne žrtve ali priče pozivajo, da o ravnanju obvestijo policijo, kriminalcem pa dajo vedeti, da se ne bodo pustili izsiljevati.

Pogosto so tarča izsiljevalcev tudi lastniki gostinskih in drugih lokalov, zato policija z akcijo Ne pustite se izsiljevati poziva oškodovance, da kaznivo dejanje prijavijo na številki 113, najbližji policijski postaji ali pokličejo anonimno številko 080-1200. Kaznivo dejanje lahko naznanijo tudi prek spletne strani policije www.policija.si. Več o tem si lahko preberete tu.

A. M.