Nekdanji notar je poudaril, da je bilo sporno kreditiranje v lenarški ekspozituri NKBM-a v letih 1995 in 1996 izključno v domeni zdaj že pokojne Miroslave Bregant, ki je bila tedaj vodja ekspoziture in je bila do svoje smrti tudi med obtoženimi. Rataj po Ajdičevih besedah torej z vso zadevo ni bil povezan.

Zdolšek veliko pričakuje od nadaljevanja obravnave
Prepričan je, da je Rataj zgolj žrtev "taktike obrambe" Bregantove, ki je skušala odgovornost prenesti na svoje nadrejene. Med njimi je bil tudi Rataj, ki je bil v tistem času v NKBM-u vodja sektorja za poslovanje z občani. Glede svoje vloge v zadevi je Ajdič pojasnil, da Rataja sploh ni poznal, zato ga tudi ni mogel napeljevati k zlorabi položaja.

Ratajev zagovornik Stojan Zdolšek je opozoril, da je bilo mogoče v Ajdičevem zagovoru slišati "nova šokantna dejstva", ki njegovega klienta v celoti razbremenjujejo kakršne koli krivde. Odvetnik zato veliko pričakuje od nadaljevanja glavne obravnave v sredo, ko bo Ajdič odgovarjal na vprašanja sodišča, tožilstva in obrambe.

Ajdič že prej spreminjal svoj zagovor
Ajdičev zagovornik Boris Mileta je šokantnost dejstev, ki jih je navedel njegov klient, nekoliko omilil. Spomnil je, da je Ajdič že pred šestimi leti spremenil svoj zagovor iz predkazenskega postopka, ki je bil obremenilen za Rataja. V času preiskave je bil Rataj namreč le priča, pozneje pa se je znašel med obtoženci.

Ajdičev zagovor je presenetil tudi predsednico sodnega senata Mirjano Horvat Pogorelec, zato je napovedala branje prejšnjih Ajdičevih zagovorov. Senat je prisluhnil tudi Zdolškovemu predlogu, naj se glavna obravnava prekine, saj obramba zaradi novih dejstev potrebuje nekaj časa za pripravo vprašanj.

Pred senat tudi Poštrak in Kerin
Poleg Ajdiča pa sta pred sodni senat stopila tudi obtožena Štefan Poštrak in Mladen Kerin, oba menedžerja družbe Satex. Poštrak je dejal, da se ne more zagovarjati, ker ni imel dovolj časa za pripravo. Horvat Pogorelčeva je zato le prebrala njegove prejšnje zagovore, v katerih je zanikal kakršno koli krivdo.

Poštrak je nato zatrdil, da ni razumel, kaj je prebrala. Njegov zagovornik Nenad Zečević je opozoril senat, da njegov klient ni sposoben slediti sojenju in bi bilo treba pridobiti izvedensko mnenje o njegovem zdravstvenem stanju. Poštrak tudi ni želel odgovarjati na vprašanja sodišča in tožilstva.

Tudi Kerin se ni želel zagovarjati. Napovedal je le, da bo pripravil pisni zagovor takoj, ko se mu bo uspel pogovoriti s svojim glavnim zagovornikom Danijelom Planinšcem, ki je v teh dneh odsoten. Predsednica sodnega senata je zato tudi v njegovem primeru zgolj prebrala njegove prejšnje zagovore. V njih je Kerin zanikal kakršno koli odgovornost.

Senat krši pravice obtožencev?
Takoj na začetku obravnave je Zdolšek od sodnega senata znova zahteval, naj odgovori na vprašanje, za koliko časa je podaljšal zastaralni rok. Odvetnik je prepričan, da senat s tem, ko ne želi odgovoriti, pušča obtožence v negotovosti in krši njihove ustavne pravice in pravice, ki jim pripadajo po Evropski konvenciji.

Tudi Zečević je opozoril, da sodni senat s skrivanjem tega podatka postavlja obtožene v nevzdržen pravni položaj in jim onemogoča obrambo. Predsednica senata se je na kritiko odzvala z razlago, da je senat na to vprašanje že odgovoril. Dodala je, da je tudi odločba ustavnega sodišča glede tega povsem jasna.

Sojenje se bo nadaljevalo v sredo
Sojenje v zadevi Satex, ki velja za do zdaj eno največjih posojilnih afer v Sloveniji, se bo v sredo torej nadaljevalo z vprašanji sodišča, tožilstva in obrambe Ajdiču. Pred sodni senat naj bi stopila tudi prva priča.

Obtožnica Rataju, ki se je zagovarjal v ponedeljek, Poštraku, Kerinu in Ajdiču očita, da naj bi si od začetka leta 1995 do jeseni 1996 prek 944 posojil pri NKBM-u pridobili za okoli 11 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Prva obtožnica v zadevi Satex je bila vložena leta 2002.

Po številnih odpadlih obravnavah zaradi različnih opravičil obtoženih naj bi zadeva Satex novembra lani zastarala, vendar je okrožno sodišče tedaj upoštevalo pobudo tožilstva in namesto sklepa o zastaranju postopka izdalo sklep o prekinitvi, ter hkrati na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določb kazenskega zakonika.

Ustavno sodišče je bilo sicer mnenja, da omenjeni člen ni v neskladju z ustavo, a je hkrati opozorilo, da je treba natančno prebrati vse odstavke "spornega" člena, saj posledice zastaranja ne nastopijo v vsakem primeru.