Sodnica Sinja Božičnik poudarila, da lahko sodnik presoja le, ali so trditve logične in ali prepričajo. Britanski izvedenec Philip Dunnington, s čigar mnenjem se je sodišče seznanilo junija, je po oceni sodnice "podal odgovore na vsa zastavljena vprašanja ob upoštevanju vseh relevantnih podatkov kritičnega dne", v nasprotju s Kolenčevimi balonarskimi kolegi, ki so dogajanje na dan nesreče presojali, ne da bi tam bili. Glede slednjih je sodnica pripomnila, da "je to tako, kot če se greš generala po bitki".

Glede očitka Kolencu, da ni upošteval vremenske napovedi za slabo vreme na območju Alp je izpostavila, da gre tu za "selektivno utemeljevanje odgovornosti". Poudarila je, da je bilo v dneh pred poletom slabo vreme napovedano šele za popoldanski čas na dan poleta in so jih vremenoslovci posodobili šele po tistem, ko je balon že vzletel.

Komisija za preiskovanje letalskih nesreč je v svojem poročilu zgolj ugotavljala, kaj bi bilo treba na področju poletov s toplozračnimi baloni spremeniti, da ne bi prihajalo do takih primerov, niso pa njihove ugotovitve šle v smeri ugotavljanja krivde, je opozorila sodnica.

Prav tako sodnica ni našla ustreznih utemeljitev za očitke, da je imel Kolenc pravzaprav premalo izkušenj za letenje s tako velikim balonom, saj naj bi bil njegov balon največji balon na svetu. Kot je poudarila, ni bilo mogoče ugotoviti, koliko izkušenj konkretno je Kolenc imel, a očitno jih je bilo dovolj, da mu je agencija za civilno letalstvo izdala licenco za letenje z balonom. "Ministrstvo v tistem času ni imelo nobenih omejitev glede licenc ali različnih licenc za različne vrste balonov," je opozorila.

Sodnica je izpostavila tudi navedbo britanskega izvedenca za letenje s toplozračnimi baloni, da za razliko od drugih letalnih sredstev prekinitev leta balona ni možna "kar takoj". Tožilstvo je Kolencu med drugim očitalo, da kljub temu, da je na obzorju videl nevihtne oblake, poleta ni prekinil. Po ugotovitvah Božičnikove sta se Kolenc in drugi balonar, ki je letel istočasno, pač odločila za različne taktike, noben od njiju pa ni vedel, ali bo uspel pristati tam, kjer si je zamislil, ali bo uspel zagotoviti varen pristanek.

Glede očitka iz obtožnice, da je Kolenc za pristanek izbral napačen kraj, je sodnica poudarila, da je bil kraj sam po sebi dovolj velik, da pa je reagiranje v vremenskih pogojih, kot so bili takrat, zelo težko. Tožilstvo sodnice ni prepričalo niti z utemeljitvami očitka, da Kolenc ni naredil vsega za zasilen pristanek balona. Sodnica je izpostavila, da ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, da ni potegnil vrvice za pristajanje v sili, poleg tega je britanski izvedenec povedal, da tudi če bi jo, nadaljnjih dogodkov to ne bi v ničemer spremenilo.

Glede očitkov, da je celo dodajal ogenj, ko so nekateri potniki že padli iz košare balona, pa je izpostavila izračun britanskega izvedenca, da bi se balon odbil v vsakem primeru. Na nadaljnje reakcije balona je vplivalo tudi to, da je po prvem dotiku tal iz košare popadalo pet potnikov.

Sodnica je spomnila, da ni natančno znano, kdaj so kateri od potnikov popadali iz košare, da ni zagotovo znano, ali je Kolenc med poskusom pristanka potegnil rdečo vrv, ki povzroči, da se iz balona spusti zrak, niti, ali je ali ni zaprl ventile na jeklenkah. Ob tem je pojasnila, če obstaja več možnosti za določeno ravnanje in ne vemo, katera od teh je pravilna oz. kaj se je dejansko zgodilo, mora sodišče upoštevati tisto, ki je za obtoženca najbolj ugodna. "To je bil tudi razlog oprostilne sodbe," je dejala.

Tožilstvo je zahtevalo osem let zapora
Tožilstvo je Kolencu očitalo povzročitev splošne nevarnosti in zanj zahtevalo osem let zapora. Tožilka Nikolaja Hožič je sicer v zaključnih besedah izpostavila pričanja potnikov v balonu in Kolenčevih kolegov balonarjev ter ugotovitve preiskovalcev letalskih nesreč. Opozorila je tudi, da je Kolenc spreminjal svoj zagovor. Njegov zagovornik Boris Grobelnik pa je poudaril predvsem mnenje britanskega izvedenca, ki je Kolenca sicer ocenil kot neizkušenega pilota, a menil, da sam pri pristajanju ne bi ravnal drugače.

Pilotu toplozračnega balona Kolencu je tožilstvo očitalo povzročitev splošne nevarnosti, za kar je zagroženih do deset let zapora, saj je v nesreči umrlo šest ljudi od 32 v košari balona, preostali so se poškodovali.

Kolenc krivde ni priznaval, dogodek pa je že na predobravnavnem naroku obžaloval. Na sojenju so se zvrstili preživeli potniki, svojci umrlih, vremenoslovci in tudi slovenski balonarji, ki so podajali svoje ocene o sposobnostih in znanjih balonarskega kolega Kolenca.

Sodišče se je seznanilo še z mnenjem britanskega izvedenca za letenje z baloni. Na zadnji obravnavi konec septembra pa je tožilstvo vložilo nekaj vsebinskih sprememb obtožnice. Med drugim je iz obtožnice črtalo, da je bila na dan nesreče ob 6. uri predvidena možnost nevihte, in dodalo, da se je že dan pred nesrečo s hladno fronto bližalo nestabilno vreme.

V obtožnico so dodali očitek, da je imel Kolenc premalo izkušenj za letenje s tem balonom, da je izbral napačen kraj za pristajanje in da bi z nizkim preletom Ižanske ceste lahko ogrozil udeležence v prometu. Prav tako se je po oceni tožilstva zavedal, da se nesreča lahko zgodi tudi zaradi velikosti balona.

Obramba: Sodnico je prepričalo mnenje britanskega izvedenca
Nasprotno je obdolženčev zagovornik Boris Grobelnik v zaključnih besedah vztrajal, da je Kolenc nedolžen, da očitanega ni storil, da ni ravnal malomarno, nesreča pa da se je zgodila zaradi spleta nesrečnih okoliščin oz. "višje sile, ki je ni bilo mogoče preprečiti". Vse za Kolenca obremenilne priče pa so bile po njegovem mnenju nestrokovne, govorile zgolj iz svojih izkušenj in podale "neke subjektivne ugotovitve", saj nihče med njih ni bil na kraju v času pristanka balona.

Grobelnik je po koncu sojenja sicer izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo sodišča, ki je njegovega klienta oprostilo očitkov odgovornosti za balonarsko nesrečo leta 2012. "Sodišče je pošteno in natančno izpeljalo postopek ter po mojem mnenju, znanju in vedenju tudi pošteno odločilo. Žal nam je, da je prišlo do te nesreče, a zgodila se je zaradi višje sile, nemogočih vremenskih razmer, ki so se pojavile," je ob odhodu iz sodne stavbe dejal odvetnik Grobelnik.

Kot je izpostavil, je sodnico prepričalo mnenje britanskega izvedenca, edinega strokovnjaka v celotnem postopku, ki že 40 let obvlada polete z baloni. "Poleg tega mojemu klientu ni bilo mogoče očitati, da je napačno ocenil vremenske razmere zjutraj tistega dne in da je imel napačno tehniko pristajanja. Prišlo je do izrednih razmer in v izrednih razmerah je težko ravnati. Lahko bi prišlo še do česa hujšega. Moj klient je v tisti situaciji naredil, kar se je dalo."

6 smrtno ponesrečenih
Najhujša balonarska nesreča v Sloveniji se je zgodila 23. avgusta 2012 nekaj pred 8. uro zjutraj blizu Iga. Balon je ob pristajanju večkrat udaril v tla, vmes pa trčil še v drevo. Več ponesrečencev je popadalo iz košare, druge je zajel ogenj. Na balonu je bilo 32 ljudi, izmed katerih so na kraju nesreče umrli štirje potniki, dva sta umrla pozneje v bolnišnicah.

Končno poročilo službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov je ugotovilo, da je bil neposredni vzrok balonarske tragedije na Barju napačna tehnika pilotiranja v pristajalni fazi. Pilot po navedbah poročila ni imel vzpostavljene radijske zveze s pristojno kontrolo zračnega prometa in je polovico poleta opravil na višinah brez njene odobritve.