Leto pa se je po besedah Bojana Žlendra, predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, prevesilo v najnevarnejše obdobje, saj se je povečal promet, po zimi so se na cestah pojavili motoristi in kolesarji, ki jih drugi vozniki niso več vajeni.

Žlender je za MMC povedal, da je vožnja z motorjem 55-krat nevarnejša kot z avtomobilom. Modrega odgovora, kako preprečiti nesreče, pravi, da nima, svetuje pa predvsem počasnejšo vožnjo in večje zavedanje nevarnosti na cestah.

Motoriste je treba priklicati nazaj v spomin
Sam primerja pojav motoristov na cestah z začetkom šolskega leta septembra. Med poletjem namreč vozniki pozabijo na nadobudne šolarčke, ki nato jeseni kaj hitro postanejo žrtve voznikov, ki vozijo na pamet. Opozorila in kampanje naj bi voznikom iz spomina priklicale zavedanje, da se je treba novemu stanju prilagoditi.

Ko se začne poletje, je podobno. Vozniki so zaradi boljših razmer manj pazljivi in pogumnejši, poleg tega pa niso vajeni novih udeležencev v prometu, to je kolesarjev in motoristov. Nesreče motoristov se po opažanju Bojana Žlendra letos pojavljajo v dveh oblikah. Najprej je tu prevelika hitrost motoristov, posledice pa so padci in trčenja v drevesa in podobne objekte, druga oblika pa je zaprta pot motoristov, ko vozniki težko ocenijo, kako blizu so motoristi in kako hitro se približujejo. Žlender poudarja, da niso le motoristi tisti, ki morajo paziti, ampak tudi drugi vozniki, tako da krivi za nesreče niso vedno samo eni.

Porast nesreč motoristov zaradi neprilagojene hitrosti
V policijskem poročilu o prometni varnosti voznikov koles z motorjem in motornih koles v letu 2005 smo našli podatke, ki kažejo, da med vzroki za nesrečo prevladujeta neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Sledi jima neupoštevanje pravil o prednosti. Lani je bil ugotovljeno povečanje predvsem pri vzroku neprilagojene hitrosti.

V tujini se spopadajo s podobnimi težavami
Naš zgovoren sogovornik iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je poudaril, da se s tragično cestno statistiko ukvarjajo tudi v tujini in da tudi tam ne morejo najti odgovorov. Omenil je zanimiv primer Švice, kjer so predlagali, da bi za varnost motoristov lahko poskrbeli, le če bi omejili najvišjo hitrost vseh motoristov na 80 kilometrov na uro. Drugi dan so se pred parlamentom že zbrali ogorčeni ljubitelji težkih motorjev.

Pripne se nas 85 odstotkov
Če se osredinimo na konec tedna, ki je za nami, se spomnimo na to, da pri nesreči v Tolminu, kjer sta se končali dve mladi življenji, voznik in sopotnik nista bila pripeta z varnostnim pasom. Žlendra smo vprašali, ali je to zgolj naključje ali gre za ponavljajoč vzorec. Postregel nam je s števili, ki jim jih je dala lanska obsežna raziskava. Testirali so kar 80.000 voznikov in ugotovili, da v Sloveniji varnostni pas uporablja 85 odstotkov voznikov.

Do podobnih števil je prišla tudi policija, ki danes ni mogla podati natančnejših pojasnil o tragičnem koncu. To na prvi pogled ni videti tako slabo, je pa bolj v oko bodeča statistika, ki pravi, da med tistimi, ki so se smrtno ponesrečili, kar 50 odstotkov ni bilo pripetih. Pri motoristih je varovanje naloga čelade. Policija je ugotovila, da med udeleženci prometnih nesreč ni uporabljalo varnostne čelade 40 odstotkov vseh umrlih voznikov koles z motorjem, 40 odstotkov hudo telesno poškodovanih in 21 odstotkov lahko telesno poškodovanih.

Na koncu nam je Žlender še pojasnil, da je v 400-700 primerih boljše v prometni nesreči biti pripet, v dveh primerih pri tisoč nesrečah pa je boljše biti odpet. Cesta, kot kaže, je in bo ostala loterija.

M. K.