Podatke so policisti predstavili na tiskovni konferenci ob koncu štiri mesece trajajoče akcije Hitrost - počasneje je varneje, v kateri so, kot že samo ime pove, izvajali poostren nadzor hitrosti. Po besedah vodje sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije Ivana Kapuna je cilj tovrstnih akcij, da se s preventivnimi aktivnostmi in represivnimi ukrepi zmanjša število smrtnih žrtev zaradi hitrosti. Pojasnil je še, da je bilo v akciji izrečenih okoli 13.881 represivnih ukrepov, največ glob in obdolžilnih predlogov, ter 1.253 opozoril. Samo v delu akcije so izdali 2.851 ukrepov.

Akcijo so izvedli v štirih delih, med 20. in 28. aprilom, 11. in 17. majem, 29. junijem in 5. julijem ter 17. in 23. avgustom.

Nadzor bo potekal še naprej
Kljub koncu akcije, ki je potekala v skladu s cilji iz resoulcije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, bodo policisti na cestne dirkače še vedno zelo pozorni. Kot je namreč dejal Kapun, k zmanjšanju smrtnih žrtev na cestah pripomorejo tudi represivni ukrepi policije. Opozoril je, da je neprilagojena hitrost, ki se je v zadnjem času nekoliko umirila, zlasti v povezavi z alkoholom, na slovenskih cestah še vedno glavni razlog za najhujše prometne nesreče.

Najhitrejši vozniki so iz starostne skupine od 20 do 45 let, kar pa ni velika posebnost, saj je v tej starostni skupini tudi največ voznikov. So pa v prometnih nesrečah največ udeleženi vozniki, stari do 25 let.

Letos manj nesreč kot lani
Število prometnih nesreč se je v letošnjih prvih sedmih mesecih v primerjavi z lanskim enakim obdobjem zmanjšalo. Lani so tako policisti obravnavali 13.872 nesreč, letos pa 11.776. Obratno opažajo pri izrečenih ukrepih zaradi hitrosti, saj jih je občutno več kot lani, od januarja do konca julija kar 97.657. Lani je bilo takih ukrepov 85.596. Morda je tudi to razlog za manjše število mrtvih zaradi nesreč letos. Če je lani v prvih sedmih mesecih zaradi hitrosti umrlo 56 udeležencev v prometu, jih je letos 16 manj, torej 40.

Statistični podatki prometnih nesreč: