V prvem primeru je poginilo osem kužkov, v drugem štirje, preostalim so uspeli najti nov dom. Skrb vzbuja, da so bili ti psi očitno namenjeni znanim kupcem, ki pa jih je zanimala le ugodna cena psa, ne pa tudi to, od kod so psi prišli in v kakšnem stanju je bila samička. In dokler bo obstajalo povpraševanje po takih kužkih, bodo žal cvetele tudi tako imenovane pasje tovarne.

O zasegu 107 pasjih mladičev, ki so jih pomurski policisti naključno odkrili ob rednem nadzoru prometa, so po navedbah kriminalističnega inšpektorja Matjaža Pšaka s Policijske uprave Murska Sobota nemudoma obvestili pristojno inšpekcijsko službo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pse pa so prepeljali v najbližje zavetišče.

Pasje mladiče oddali v enem dnevu
Zaradi javnega poziva o oddaji mladičkov je bilo tistih, ki so si jih želeli, več, kot je bilo psov v zavetišču. Ob prevzemu so morali zanje odšteti dobrih 200 evrov, kolikor so znašali stroški oskrbe, cepljenja in označevanja, nam je povedal direktor Veterinarie iz Murske Sobote Marjan Ivan Kerčmar: "Psički so bili močno dehidrirani, nekateri tudi že vidno bolni. Pri nekaterih so se druge težave pokazale tudi pozneje. V prvi fazi so se te osnovne stvari pri dovolj zdravih kužkih tudi opravile." Gre za cepljenja, čipiranje in izdajo potnega lista. "Po zakonu mora biti žival v zavetišču minimalno 10 dni. Veterinaria in Mala hiša sta se držali osnovnega principa, da se živali oddajajo zaupanja vrednim novim lastnikom. Iskali smo predvsem stranke, ki jih sami poznamo, veliko psičkov je bilo oddanih na podlagi povpraševanja posameznih veterinarskih ambulant," dodaja Kerčmar. Primer je namreč dvignil kar nekaj prahu, od tega, da so bili vsi psi prepeljani v eno zavetišče, do cen in oskrbe. "Po mojem mnenju bi jih morali zadržati več kot 10 dni, da bi lahko res ocenili, ali so zdravi, ali imajo kakšne težave," pravi veterinarka Urška Petek iz Šolske veterinarske ambulante v Ljubljani. "Idealno bi bilo, da bi čez od dva do tri tedne ponovili cepljenje proti kužnim boleznim in da bi jih pred odhodom sterilizirali." Kerčmar odgovarja, da se "dvomesečnega psička ne sme sterilizirati ali kastrirati, saj mora biti pes star vsaj šest mesecev. Je pa vsak lastnik posebej lastnoročno podpisal in sem mu pred posvojitvijo prebral izjavo, da se zavezuje, da bo sporočil vse, kar se z živaljo dogaja, da se izognemo preprodaji, podarjanju živali".

Preprodajalcem je težko stopiti na prste
Devetmesečna psička Neli je ena od več tisoč psov, ki so bili vzrejeni v pasjih tovarnah. Presušena je, polna zdravil, videti je sledi vbodov, še pred tednom dni je njeno življenje viselo na nitki. Lastnica Urška je pred dobrega pol leta oglas zanjo našla na enem od spletnih oglasnikov. "Gospod je rekel, da je to iz njegove vzreje. Sicer da imajo doma samca bokserja in da so ga dali parit k družinskemu prijatelju na Madžarsko in da so njo dobili kot nagrado za parjenje," pripoveduje. Zdravstvene težave so se začele dan po tem, ko je Neli prišla v novi dom. Najprej kašljanje in izcedek iz smrčka. V četrtek je bilo tako hudo, da se ni niti premaknila, ni jedla, ni pila in jaz sem bila že povsem na koncu, mislila sem, da bom ostala brez nje." Na veterinarskem pregledu so ugotovili, da ima hudo pljučnico, opazili so kri in sluz v blatu. "Stanje se je po nekaj mesecih tako poslabšalo, da smo jo morali odpeljati na kliniko ljubljanske veterinarske fakultete, kjer so jo obdržali v oskrbi in ugotovili, da ima giardiazo, nalezljivo črevesno bolezen, ki jo ima marsikateri pes, vzrejen na pasji farmi." Kot nam je še povedala Urška, je veterinarka samo ob pregledu stanja in pogledu na potni list ugotovila, da psička prihaja s pasje farme, saj je pred tem obravnavala že okoli 15 psov z enakimi potnimi listi in ponarejenimi žigi, vsi pa so bolehali za pljučnico. Preprodajalcu, ki očitno pogosto menja telefonske številke, je težko stopiti na prste. Njegovih podatkov ne pozna nihče, s strankami se vedno dobi na kakšnem parkirišču. "Nikoli ni pokazal svojih domnevnih psov. Vedno je bil kakšen izgovor. Pasem je zelo veliko, od angleškega in francoskega buldoga do nemškega bokserja ali maltežana. Mislim da je mogoče dobiti tudi čivavo ali šicuja. Tudi veterinarka je rekla, da lahko dobiš, kar koli si zaželiš, in to že naslednji dan."

Pes za 500 evrov iz Beograda
Podobno izkušnjo je z nami delila Nina Gregorič, ki je psa pred leti kupila v trgovini z živalmi v Celju. "Kuža je prišel domov, sicer je bil vesel, videti je bil zdrav, ampak v roku 14 dni je šlo vse samo navzdol. Kuža je zbolel in ni preživel." Po Nininih besedah je veterinar izrazil domnevo, da pes verjetno ni bil cepljen pred prihodom, čeprav so v prodajalni, kjer so ga kupili, zatrjevali, da je s psom vse v redu in da to izkazujejo tudi vsi dokumenti. A trgovec stranki kljub temu ni znal povedati, od kod pes prihaja. "Knjižica je bila madžarska, ampak prodajalec ni znal natančno povedati, kje je psa kupil. Očitno je vse mogoče, tudi ponarejanje samih dokumentov." Danes so trgovine zamenjali spletni oglasi, vse ostalo ostaja enako. Na spletu je mogoče najti številne oglase za pse trenutno priljubljenih pasem: pomerance, king charles španjele, bostonske terierje. Številni prodajalci so iz Hrvaške, iz Srbije in celo iz Rusije. Poklicali smo v Srbijo. "Stari so štiri mesece, cena z vsemi papirji je 500 evrov. Vse ima, rodovnik, tudi čip." Na naše vprašanje, ali moramo po psa v Beograd, sogovornik odgovori, da ga lahko pripelje do Zagreba. Bi psa lahko videli prej? Videoposnetke lahko pošlje po elektronski pošti, je njegov odgovor. Tega, da mora pes, ki ni iz Evropske unije, najprej v karanteno, nam prodajalec ni omenil. Tudi na vprašanja o poreklu staršev odgovora nismo dobili.

Črni trg s psi vreden več milijard evrov
Črni trg pasemskih psov, ki jih dobesedno proizvajajo pasje tovarne, je tudi zaradi vse več ljudi, ki želijo imeti take psa, v razcvetu: zaslužki v poslu gredo v milijarde evrov. Največje povpraševanje je v Nemčiji, sledijo Belgija, Velika Britanija, Francija in Italija, kjer je trg izjemno razvit. Cinizem nekaterih posameznikov iz kriminalnih združb, ki so vpletene v ilegalno mednarodno trgovino s psi, gre po poročanju italijanskih medijev celo tako daleč, da želijo bolne mladiče prodati čim prej. "Če bodo kužki umrli v naročju otroka, bodo preprodajalci zaradi emocij takoj prodali še enega," je ob zadnjem zasegu pred nekaj dnevi za italijanske medije povedala Rita Alladino, predstavnica videmske policije. "V fenomen trgovske poti z ljubljenčki je vpletenih na milijone živali vsako leto. Samo v Italijo na nezakonit način vsako leto vstopi 2000 psov. Gre za ogromne posle, kjer se na letni ravni obrne 300 milijonov evrov," nam je povedala Ilaria Innocenti z italijanskega nacionalnega združenja za zaščito živali LAV. Večina psov pride iz Španije, sledijo ji države vzhodne Evrope: Madžarska, Slovaška in Romunija. "Ljubljenčki pridejo iz vzhodnih evropskih držav, kjer ni strožjih norm, ki bi omejevale možnosti vzreje živali. Te živali odkupujejo za 50 ali 60 evrov in jih nato preprodajajo na italijanskem trgu za 500, 600 in tudi do 1000 evrov," pripoveduje Innocentijeva. Kinolog Tone Hočevar pa izpostavlja še pse, ki k nam pridejo z Balkana. "Sem prihajajo psi z vsemi papirji za neverjetno majhen denar, kar je tako rekoč nemogoče, torej so tudi iz tovarn psov, le da je tam korupcija tako zelo velika, da so seveda vsi opremljeni s čipi in z vsemi potnimi listi." V Italijo veliko število živali iz pasjih tovarn pride prek Slovenije, ki je zaradi geografske lege tranzitna država. "Psičke, ki imajo mladiče, so v majhnih kletkah, v lastnih iztrebkih, brez primerne veterinarske oskrbe, zanje je zelo slabo poskrbljeno, to se potem pozna tudi pri mladičih, ki so običajno prezgodaj vzeti od mame, imajo zdravstvene in vedenjske težave, v resnici tukaj ni pozitivne strani tega," pravi Maša Cerjak Kastelic z Društva za zaščito živali Ljubljana. "Prevažajo jih celo v prtljažnikih avtomobilov, kamor zaprejo do 50 psov. Videla sem primere, kjer so psi sedeli v lastnih iztrebkih in urinu ter bili samo pokriti z odejo. So vpleteni tudi slovenski veterinarji? "To je trgovina, pri kateri 100 % sodelujejo veterinarji, ki te čipe vgrajujejo ali pa jih pač prodajo. Ne vem, ali so to naši, ali češki, ali slovaški, ali bolgarski veterinarji, ampak ti psi, pri nas so jih odkrili na meji na Dolenjskem, so imeli slovenske papirje in romunske čipe," pravi Tone Hočevar. Evropska unija sicer načrtuje uvedbo univerzalnega registra za živali, a bo najprej v enotno evropsko bazo treba povezati nacionalne registre, s čimer bo omogočena boljša sledljivost.

V Evropi je tihotapljenje pasemskih psov in mačk tretji najbolj dobičkonosen ilegalen posel, takoj za orožjem in drogami. Preprodajalci, ki so del nevarne kriminalne združbe, mladičke prodajajo tudi v Sloveniji. Kako ustaviti to trgovino? So med vpletenimi v posel tudi veterinarji? Predstavlja posvojitev takega psa iz zavetišča zanj rešitev ali spodbudo za razvoj črnega trga? Odgovore so iskali v oddaji Koda.