Rotnikov zagovornik Mitja Jelenič Novak pa je sodišču predložil dokazne predloge. Strinjal se je z branjem izpovedi vseh zaslišanih prič med preiskavo, kar je predlagalo tožilstvo. Poleg tega je predlagal, naj se zasliši tudi Rotnikova nekdanja odvetnica Varja Holec in da se prebere poročilo o izrednem nadzoru na Fursu, ki naj bi Rotnikov spis vodila neurejeno.

Zagovornik je prav tako predlagal, da sodišče pridobi celoten davčni spis, iz katerega izhaja kronologija vseh dogajanj. Dejal je tudi, da je davčni inšpektor dokument o prijavljeni gotovini pogrešal še pred 7. novembrom 2013, ko je opravil pogovor z Rotnikom.

"Gre za obsežen davčni spis, ki vsebuje štiri fascikle dokumentov. Obstaja pa možnost, da je bil dokument založen," je še dejal Jelenič Novak.

Tožilka: Dokazov je dovolj za obsodbo
Tožilka Renata Vodnjov dokaznim predlogom ni nasprotovala. Povedala je, da imajo dovolj dokazov za tožbo in obsodbo Rotnika, kakšno kazen bo zanj predlagala, pa se bo odločila v nadaljevanju sojenja.

Rotnik naj bi domnevno krajo dokumenta na Fursu storil v letu 2013. Davčni pregled pri njem je stekel konec leta 2012, inšpektorji pa so pregledali njegovo poslovanje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2011.

Rotnik naj bi po tistem, ko je prijavil svoje premoženje in zapisal, da ima v bančnem sefu 3,3 milijona evrov gotovine, dokument o tem odtujil iz davčnega spisa. S tem naj bi poskušal preslepiti inšpektorje pri odmeri davkov, pozneje pa naj bi oviral dokazovanje domnevno nezakonito pridobljenega premoženja, kar sam zanika.

Tožilstvo je januarja 2016 vložilo zahtevo za preiskavo, sodišče jo je uvedlo oktobra istega leta, tožilstvo pa je februarja lani vložilo obtožnico proti Rotniku. Tožilstvo je sicer v tem primeru odstopilo od pregona ene osebe, neuradno Rotnikove omenjene odvetnice Holec.

Rotnik: Iskali so grešnega kozla
Rotnik sicer meni, da so iskali grešnega kozla za manjkajoče tri milijone evrov, ki so jih kriminalisti iskali v Tešu. Po njegovi oceni sta akcijo sinhrono sprožili policija in finančna uprava, svojo prvo davčno odločbo naj bi namreč prejel ravno v času pripora.

Rotnik je pred leti dejal, da mu denarja ne morejo pobrati, saj da ga nima. Zadeva se je preselila na sodišče in lani spomladi je upravno sodišče potrdilo ugotovitve Fursa in mu odredilo plačilo zahtevanega zneska. V tistem času je bil direktor Komunalnega podjetja Velenje in zaradi sodbe upravnega sodišča so ga razrešili s položaja.

Sodelovanje Teša in podjetja Rudis
Rotnik je sicer že več let v središču preiskav domnevnih nepravilnosti pri gradnji Teša 6. Najnovejša zgodba se dotika kriminalističnih preiskav s konca junija. Portal Siol tako piše, da so kriminalisti preiskovali večletne sume, da je Rotnik eden izmed skritih solastnikov trboveljskega inženirskega podjetja Rudis, najpomembnejšega domačega dobavitelja pri projektu Teš 6.

Kriminalisti so po navedbah policije opravili osem hišnih preiskav pri treh osebah in treh podjetjih. Preiskavo vodijo zoper pet osumljencev. Po informacijah portala so to Rotnik, prav tako nekdanji direktor Teša Peter Dermol, član SD-ja, še en nekdanji direktor Teša Franc Rosec, ki je zdaj tudi poslanec SDS-a, dolgoletni direktor Rudisa Andrej Gorjup in vodja financ v trboveljskem podjetju Igor Medved.

Lastninjenje Rudisa je po pojasnilih Siola ena zadnjih preostalih nepojasnjenih skrivnosti zgodbe o Tešu 6. Gre za podjetje, ki je pri gradnji Teša 6 sodelovalo pri dveh poslih, skupaj vrednih več kot 110 milijonov evrov: napravi za razgradnjo žveplenih plinov, ki jo je izdelalo z velenjskim Esotechom in nemškim podjetjem Engineering Doberšek, in dobavi hladilnega sistema.

Oba posla je Rudis dobil v času, ko je Teš vodil Rotnik. Prav v času, ko je posel s Tešem Rudisu omogočil rekordne prihodke, pa je podjetje dobilo tudi novega lastnika. Propadajoča gradbena družba Primorje ga je takrat prodala družbi MSIN Naložbe, a naj bi šlo zgolj za posrednika, saj je uradni lastnik postalo švicarsko podjetje Cottagon.

Kriminalisti sumijo, da je denar za lastninjenje Rudisa prišel iz Slovenije, po informacijah Siola pa naj bi preverjali, ali so se za švicarskim podjetjem skrivali tudi slovenski solastniki. Dokaze za to naj bi našli v podatkih o nekaterih finančnih transakcijah, ki naj bi jih pridobili iz tujine.